TONE PRETNAR
(9. 8. 1945 -- 16. 11. 1992)

Pretnarjeve prevajalske izbire, domiselne, vedno tudi z literarnovedno refleksijo in poznavalstvom podprte stilne oz. verzifikacijske resitve obravnavata dva prispevka o njegovih prevodih iz poljske literature: Rozka Stefan panoramsko razclenjuje Pretnarjeve antologije prevodov poljske poezije, v katerih se kaze, da je --- ob bolj priloznostno motiviranih izbirah zanimivih, a nekanoniziranih oz. manj znanih besedil --- najraje segal po delih romantike, postromantike (Norwid) in svojih generacijskih sodobnikov; Boena Ostromcka-Frczak pa z natancnim leksikalno-stilnim branjem enega izmed njegovih prevodov (ne uidejo ji niti nekatere prevajalceve napake) ugotavlja virtuozno obvladovanje slogovne palete, ki je kongenialno razplastenosti izvirnika, romana T. Konwickega.

Lucylla Pszczoowska odkriva, da je Pretnarjevo stihoslovje svoj polni smisel ter metodoloske pobude dozivljalo zlasti ob sodelovanju pri projektu Primerjalne slovanske metrike; Pretnar je v vse zvezke te reprezentativne publikacije prispeval mednarodno pomembne, zgoscene in empiricno podprte prikaze (posebnosti) slovenskih verzifikacijskih navad (kakor se kazejo mdr. tudi v prevajalski recepciji Mickiewiczevega verza), tako v ritmicni sestavi uporabljenega besedisca kot v skladenjskoprozodicnem ustroju in pomenskih ter semioticnih vlogah verznih oblik. Aleksander Skaza se s svojim clankom pravzaprav pokloni tem Pretnarjevim raziskovalnim interesom: ob razclembi romana Peterburg Andreja Belega pokaze, kako pomenljiva je organizacija zvocnega gradiva celó v pripovedni prozi, saj ta ustvarja célo mrezo znotraj- in medbesedilnih aluzij ter pomaga metaforizirati oz. simbolizirati literarne like in njihov govor.

Tudi Vlado Nartnik sega po »pretnarjevskem«pristopu (rime so v razboru opazovane kot sredstvo povezovanja besedila in njegovih slikovnih izhodisc), vendar tako, da ga uporabi ob Pretnarjevih »trziskih oktavah« v tem zadnjem in najvijem dosezku njegove zlahtne pesnikovalske obrti (»grafomanstva« odkrije Nartnik usodni skriti vzorec. Joze Pogacnik pa njegov pesniki delez v Trzicu posveceni monografiji interpretira tematsko; v oktavah pozorno odstira vrednostni in predstavni svet, ki se navezuje na dozivljanje in spominsko podozivljanje ljudi, obicajev, navad, umetnisko-duhovnega ter gospodarskega izrocila domacega kraja. Zlata Sundalic' ob sistematiziranju Pretnarjevih prispevkov za zgodovino slovenskega verza, objavljenih v zbornikih Obdobja, opozarja na znacilno paradoksalno dvojnost znanstvenika in pesnika »grafomana«197> ustvarjalno skepso, ki jo izraza drugi nad empiricnimi metodami prvega. S tem seveda se zdalec ni pregledan in izmerjen Pretnarjev literarnovedni, prevajalski, pesniski, jezikoslovni in jezikovnodidakticni opus; pogresamo se vsaj komentarje njegove teorije in zgodovine prevajanja (ki je vpeta tudi v metodoloske okvire sodobne komparativistike) ter slovenisticnega literarnozgodovinskega dela, v katerem je pred slehernim diahronim posplosevanjem oz. uzgodbljanjem skrbno izdelal in empiricno preverjal nazorske, programske in tradicijske postulate, a tudi jezikovnostilne, besedilnooblikovalne, medbesedilne, verzifikacijske koordinate.

Da pa Tonetova beseda ne bi bila le objekt, temvec da bi sama dozivela svoje vstajenje in ponavzocila podobo vanjo prelitega cloveka, objavljamo se nenatisnjeno razpravo, ki jo je s soavtorico Albinco Lipovec v obliki referata predstavil novembra l. 1989. Prav v tem besedilu so zbrani in eksplicirani --- nemara tudi zaradi vpliva soavtorice --- stevilni translatoloski pojmi, s katerimi je vesce ravnal tudi sicer. V razclembi prevodov Skáclovih sonetov in stirivrsticnic, nastalih iz avtorske naveze Lipovec-Pretnar, se nazorno srecujeta pesniski navdih, litararni spomin, filolosko poznavalstvo prevajalcev s (samo)refleksijo teoretikov in zgodovinarjev tovrstnega poustvarjanja.

Opombe

^*

Obsmrtni zapisi o njegovem zivljenju in delu so zbrani v Slavi 6 (1992/93), st. 2, str. 1-106, bio-bibliografski podatki pa se nahajajo mdr. v: Alenka Logar- Plesko, Bibliografija Toneta Pretnarja, Slavisticna revija 41 (1993), st. 2, str. 277-295; Boena Tokarz, Tone Pretnar: zivljenje med znanostjo in literaturo, prav tam, str. 253-256; Marko Juvan, Dr. Tonetu Pretnarju v spomin (9. avgusta 1945 --- 16. novembra 1992), Jezik in slovstvo 38 (1992/93), st. 4, str. 127-130.