Boena Ostromcka-Frczak

UDK 884 Konwicki T. 7 Kronika... .03.06 UDK 82.03=84=863:929 Pretnar T.

Kronika ljubezenskih pripetljajev Tadeusza Konwickega v slovenskem prevodu Toneta Pretnarja

Izid romana Tadeusza Konwickega Kronika wypadków miosnych v slovenskem prevodu Toneta Pretnarja (Kronika ljubezenskih pripetljajev, Ljubljana 1990) ni bil zgolj nakljucje. Delo Konwickega je na Poljskem prvikrat izslo leta 1974, pomeni pa elegicen spomin na pokrajino mladosti --- mesto Vilno z okolico, bilo je liricna evokacija sveta mladostnih dozivetij in predstav, predvsem pa prvih zivljenjskih spoznanj in eroticnih izkusenj v casu tik pred izbruhom vojne 1939. leta. Kronika ni kronika v dobesednem pomenu, navajanje dogodkov je bolj pretveza za razmisljanja splosne narave, za stevilne filozofske zastranitve in liricne izpovedi: tako se je sijajno ujemala s pesnisko naravo prevajalca.

S poezijo se je Pretnar ukvarjal najprej kot znanstvenik, teoretik, ki je med drugim raziskoval slovansko metriko, nato iz notranje potrebe cloveka, ki se je sam poskusal na tem podrocju (prim. njegove stevilne »grafomanije«in priloznostne pesmi), in koncno kot prevajalec. Pri izbiranju besedil za prevajanje se je ravnal predvsem po svojih umetnostnih nagnjenjih, zaradi cesar so slovenski bralci dobili knjizne prevode Kamila Cypriana Norwida, Czesawa Miosz», Zbigniewa Herberta ter poezijo iz casa vojne in okupacije, zbrano v antologiji Alarm.¹

S prozo se je Pretnar ukvarjal manj.² Zato se postavlja vprasanje, zakaj je njegovo pozornost pritegnila Kronika ljubezenskih pripetljajev.

Nedvomno je bila v zvezi s tem odlocilna poeticnost in liricnost dela, poleg tega pa tudi, kot se mi zdi, kulturna sorodnost s slovensko knjizevnostjo. Konwicki je moral biti z opisi Vilna, mesta, kjer so se stikale razlicne kulture in ustvarjale vecnarodnostni mozaik (Poljaki, Litovci, Rusi, Nemci, Judje itd.), blizu Slovencu, pripadniku naroda, ki slozno zivi na sticiscu romanske, germanske in slovanske kulture. Drugace skoraj ne bi moglo biti. Pri tem kaze omeniti, da so tri leta prej izpod peresa istega prevajalca izsle poezije Czesawa Miosza Somrak in svit, pesnika, ki je tudi prezivel mladost v okolici Vilna in je v svoji poeziji zdruzeval prvine razlicnih kultur. Prevod Kronike ljubezenskih pripetljajev je torej logicno nadaljevanje prevajanja, ki se je zacelo s poezijo Czesawa Miosza in je imelo namen seznanjati Slovence z literaturo, ki je nastajala na sticiscu kultur. Izraz take motivacije je tudi Pretnarjevo vecletno sodelovanje pri podeljevanju mednarodne literarne nagrade Vilenica.

V tem smislu se Kronika ljubezenskih pripetljajev uvrsca v niz drugih prevodov in po moji sodbi zacenja ziveti v slovenski knjizevnosti svoje zivljenje. Zato bi lahko govorili o medbesedilnosti prevoda Toneta Pretnarja, zaradi katere se delo Konwickega uvrsca v vrsto drugih slovenskih prevodov z mejnih obmocij kultur. Ker se je prevajalec pri izbiri izvirnega besedila ravnal po »kulturnem filtru« je lahko upoteval potrebe ciljne, tj. slovenske kulture. Prav iz tega izvira aktualizacija Kronike ljubezenskih pripetljajev v slovenski literaturi in umestitev prevoda v iri kulturni kontekst.

II

Na splosno veljajo v prevajalski teoriji tri stalisca glede prevedljivosti besedila.³ Skrajno optimisticni pogled, ki se opira na nacelo, da je z jezikovnimi sredstvi mogoce izraziti kakrsne koli vsebine zavesti (princip of expressibility) in da obstaja univerzalnost jezikov, trdi, da je prevedljivo vsako besedilo. Nasprotna, skrajno pesimisticna teorija (Sapiro-Whorf) pa govori o popolni neprevedljivosti besedila, ker naj bi bila podoba opazovanja sveta odvisna od jezikovne sestave, ta pa spet povzroca drugacno videnje sveta. Tretja, kompromisna teorija, zagovarja relativno prevedljivost besedila, govori namrec o mejah prevedljivosti --- naceloma je mogoce vse prevesti, vendar izid, tj. prevedek, ne pomeni zmeraj ustreznika izvirniku.

Avtorica tega clanka kot zagovornica zadnje koncepcije opaza v prevodu Kronike ljubezenskih pripetljajev prav tak izid prevajalskega procesa Toneta Pretnarja.

Namen clanka torej ni opisati odlik ali napak prevoda, temvec prikazati izide, ki izvirajo iz konkretnih Pretnarjevih nacel literarnega prevajanja. Poleg pomenske ravnine me bodo zanimale prevajalceve »avtorske«modifikacije in stopnja njegovega ustvarjalnega poseganja v izvirno besedilo.

III

V procesu prevajanja prihaja na besednopomenski ravni izvirnika do razlicnih pretvorb, ki morajo biti na dolocen nacin utemeljene.⁴ Za primer takih pretvorb bom prikazala nacin prevajanja razlicnih tipov prilastkov. Konwicki, mojster v prikazovanju razpolozenj, custvenih stanj, igre svetlobe, vonjav, cutov, barv, polmraka, se odlikuje s kopicenjem prilastkov. Poglejmo (na izbranih primerih), kako je Pretnar registriral bogastvo barv iz Kronike ljubezenskih pripetljajev,⁵ npr.:

biaa do (67) --- bela roka (65), biaa wiewiórka (44) --- bela veverica (43), biaa twarz (121) --- beli obraz (115), bkitne listy (181) --- modra pisma (173), bkitny hieroglif y (223) --- modrikast hieroglif zil (218), jasnobkitna yka (90) --- svetlomodra zilica (87), niebieskie niebo (203) --- modro nebo (193), niebieski pomiczek (5) --- svetlo moder plamencek (5), niebieskie oczy (170) --- modre oci (163), zby takie biae, e prawie niebieskie (88) --- beli zobje, prav modrikasti (85), biae omal e niebieskie przedramiona (156) --- beli, skorajda modrikasti lakti (149), niebieski mrok (18) --- modrikast mrak (17), niebieski sweterek (109) --- moder pulover (104), niebieskawa lina (234) --- modrikasta slina (223), niebieskawy dym (107) --- modrikast dim (102), ciemnoniebieski ptak (136) --- temnomodra ptica (129), granatowy polski Fiat (44) --- temnomoder poljski fiat (43), granatowy mundur (78) --- temno modra uniforma (76), granatowe czapki (228) --- modre kape (216), granatowa karoseria (182) --- modra karoserija (174), seledynowe wiato (61) --- modrikasta luc (59), seledynowy obok (76) --- modrikast oblak (74), brzowe oczy (170) --- rjave oci (163), brzowe plamki (240) --- rjavkasti madezi (229), brzowa tusta ziemia (185) --- rjava mastna prst (177), czarny pagór (31) --- crn hrib (30), czarny mech (10) --- crn meh (9), oczy czarne (88) --- crne oci (85), czerwona twarz (35) --- rdec obraz (35), czerwony py (196) --- rdec prah (187), czerwonawe tunele skarlaych sosenek (5) --- rdeckasti predori pritlikavih borovckov (5), ruda glina (236) --- rdeckasta glina (225), rudy brzuch (185) --- rdeckast trebuh (177), rudy lic' (52) --- rdeci list (50), czerwonosine nogi (54) --- rdecesinje noge (52), amarantowa wypustka (40) --- rdecevijolicast siv (40), róowe wiato (46) --- roznata svetloba (45), róowe wiateko (195) --- roznata lucca (186),⁶ popielate niebo (251) --- pepelnato nebo (238), popielaty aksamit (220) --- pepelnat zamet (209), popielate wosy (103) --- psenicni lasje (98), popielatoaksamitne wosy (78) --- psenicno zametni lasje (76), popielatosrebrzysta czapka (17) --- modrikasto-srebrna kapa (16), sina chmura (138) --- sinji oblak (132), sine niebo (224) --- sinje nebo (223), szare komórki (213) --- sive celice (202), szara »batorówka« (102) --- siva batorovka (97), wosy jak szary aksamit (36) --- lasje kot zlat zamet (35), szarozoty piasek (74) --- sivozlat pesek (72), szaroniebieska nicoc' (94) --- sivomoder nic (90), siwa gowa (17) --- siva glava (16), siwe niebo (76) --- sivo nebo (74), srebrne wosy (65) --- srebrni lasje (63), srebrzysty napis (42) --- srebrn napis (41), srebrzyste szczypce (5) --- srebrnkaste klesce (5), srebrzysta szyna (246) --- srebrnkasta tracnica (234), zielone oczy (170) --- zelene oci (163), zielona kapa (88) --- zelena kapa (85), bladozielone trawy (42) --- bledozelene trave (41), jaskrawozielony mech (81) --- kricece zelen mah (73), zielonkawobiaa szczecina (19) --- zelenkasto bela scetina (18), zota lampa (48) --- zlata lucka (47), zote zby (64) --- zlati zobje (62), zote wosy (154) --- zlati lasje (147), zotawe chmury (182) --- zlati oblaki (174), skóra zotawa od lampy --- koza kot pozlacena od svetilke (47), zocista szyja (204) --- zlat vrat (194), zociste maso (134) --- zlato maslo (127), zocisty zajczek (35) --- zlatcen zajcek (34), zociste piersi (233) --- skoraj zlate prsi (233), óta krawd nieba (113) --- rumeni rob neba (107), óta lina (212) --- rumena slina (202), óty motyl (76) --- rumen metulj (74), ótawy gmach (76) --- rumenkasto poslopje (74), piwna woda (237) --- rumenkasta voda (226), róe herbaciane (111) --- rumene vrtnice (106), rumiane buki (134) --- rumene zemlje (127), ceglasty jedwab (26) --- opecnata svila (25), ceglaste czoo (67) --- opecnato celo (64), poziomkowy kolor (66) --- jagodova barva (64), wrzosowy kolor (83) --- barva resja (80), wrzosoworóowe wargi (49) --- resje roznate ustnice (48), fioletowa piuska (6) --- vijolicasta kapica (6), kolorowe nici (166) --- pisane prejice (158), pstrokate wagony (42) --- pisani vlaki (41).

Pridevniki, ki oznacujejo temeljne barve, take kot npr. bel, crn, rdec, zelen, rumen, prevajalcu ne povzrocajo tezav. V nekaj primerih Pretnar odlicno modificira barve, pretvarjajoc jih v skladu s slovenskim jezikovnim obicajem, prim. popielate ali popielatoaksamytne wosy spremeni v psenicni ali psenicno zametni lasje (poljski slovarji navajajo frazo pszeniczne wosy kot redko), róe herbaciane, 'vrtnice barve caja', v rumene vrtnice, wod piwn, 'voda barve piva', v rumenkasto vodo (caj in pivo sta rumene ali rumenkaste barve). Vendar pa je ze dvomljiva zamenjava popielato-srebrzystej czapki z modrikasto-srebrno kapo. Ocitno sta se zdeli barvi popielaty in srebrzysty prevajalcu pomensko prevec blizu, zato je uvedel drugo barvo. Odtenke tipa jasno-, ciemno-, blado-, jaskrawo- Pretnar izraza s svetlo, temno, bledo, kricece. Najvecje tezave prevajalcu povzroca oznaka niebieski in njene izpeljanke: bkitny, modry --- 'intenzivno moder', niebieskawy --- 'nekoliko moder, z modrim odtenkom' in granatowy --- 'temnomoder'. Pridevnik bkitny je prevajan kot moder ali modrikast, niebieski kot moder, svetlo moder, modrikast, niebieskawy --- spet modrikast, granatowy --- temnomoder ali moder. Torej je v slovenskem prevodu modrikast prevedek za naslednje poljske barve: niebieski, bkitny, niebieskawy in celo seledynowy (seledyn je svetel odtenek zelene, ne pa modre barve!). Podobno oznaka moder nastopa v pomenu bekitny, niebieski ali granatowy. Drug primer: zocisty, zoty, zotawy so najveckrat prevedeni enako kot zlat, ceprav je enkrat zotawy preveden kot pozlacen (!), zocisty pa tudi kot zlatcen ali skoraj zlat.

Pri prevajanju barv v slovenscino se postavlja vprasanje splosne narave: v poljscini je nasicenost barv, njihova intenzivnost izrazena z nasprotji oblik: niebieski : niebieskawy, zielony : zielonkawy, czerwony : czerwonawy, óty : ótawy, rudy : rudawy, brzowy : brzowawy. Pripona -awy ima pomensko vlogo stopnjevalnega obrazila in pomeni: nekoliko, malo, ne povsem (dovolj), torej nizjo stopnjo barvne intenzivnosti. V slovenskem prevodu je to nasprotje veckrat zabrisano, prim.: brzawy --- rjav, rjavkast, niebieski --- moder, modrikast, rudy⁷--- rdec, rdeckast, ceprav bi ga bilo mogoce izraziti.⁸ Dosledno je ohranjeno v naslednjih primerih: zielony --- zelen, zielonkawy --- zelenkast, czerwony --- rdec, czerwonawy --- rdeckast, óty --- rumen, ótawy --- rumenkast.

Tezave pri izrazanju stopnjevalnosti poljskega pridevnika v slovenskem jeziku vidimo ne le v primeru barv, prim.: stary pastor niemiecki (65) --- starikav nemski pastor (63), skromniutki orszak (55) --- skromen sprevod (53), atwa rozpacz (55) --- lahkotni obup (52), may rewolwer (64) --- majhen revolver (62), niedue miasto (54) --- majhno mestece (51), malutki browning (63) --- majhen brovning (61), króciutki paszcz (53) --- kratek plasc (51), pustawy placyk (33) --- opustosel trg (32), pustawy peron (35) --- prazen peron (34), pusty pagórek (43) --- opustosen gric (42).⁹

Neustreznost slovenskega prevoda izvira med drugim iz podrtega sorazmerja v stopnjah intenzivnosti posameznih lastnosti (zmanjsevanje ali povecevanje), npr. med króciutki, malutki, skromniutki in krótki, may, skromny ali pusty, atwy in pustawy, atwiutki. V nekaterih primerih v slovenskem jeziku dejansko ni ustreznih stopnjevalnih pridevnikov, vendar je pomensko razliko v intenzivnosti lastnosti, ki jo v poljskem jeziku izraza pripona, mogoce izraziti opisno, npr. zelo, prav, cisto, precej (majhen/majcken, skromen, kratek).

Naslednja stvar, na katero zelim opozoriti, zadeva mesto prilastka. V poljscini lahko pridevniski prilastek stoji na desni ali levi strani, odvisno od njegovega pomena, stavcnega besednega reda, stavcnega poudarka itd., v slovenskem pa le na levi. Po mnenju slovenskih jezikoslovcev »se na desni rabi levi prilastek stilno zaznamovano, zlasti v vzklikih, pod vplivom tujih jezikov, tudi preko tega okvira«¹⁰ Skladno s tem nacelom Pretnar dosledno prestavlja poljski prilastek, ki mu je mesto na desni strani, na levo stran, npr. struny basowe (32) --- basovske strune (31), syrena fabryczna (78) --- tovarnika sirena (76), góra zamkowa (76) --- grajski hrib (74), lampa karbidowa (42) --- karbidna svetilka (42), zupa kartoflana (56) --- krompirjeva juha (54), wze kolejowy (11) --- zeleznisko vozlisce (10), nó kuchenny (33) --- kuhinjski noz (32) warunki materialne (33) --- gmoten polozaj (32), autobus miejski --- mestni avtobus (32), pyta nagrobkowa (67) --- nagrobna plosca (65), szyba okienna (68) --- okenska sipa (66), lampa oliwna (59) --- oljna svetilka (57), wagon pocztowy (42) --- postarski vagon (41), kwas solny (51) --- solna kislina (43), wóz ciarowy (39) --- tovorni voz (38), py wglowy (91) --- premogov prah (88). Le izjemoma prevajalec izpusca pridevniske prilastke, npr. szeciokty miodowego wiata (9) --- sesterokotniki luci (9), pospny rytua (14) --- ritual, torba myliwska (52) --- torba (50), blaszana rynna (49) --- zleb (47), puszyste ziarenka drzew (54) --- zrnca dreves (53), szczupe plecy (67) --- hrbet (64), wiosenna ka (199) --- travnik (189), wielki, syty, zoty zb (6) --- velik zlat zob (6) idr. Vendar prevajalec prilastke pogosteje dodaja, da bi natancneje oznacil in bralcu priblizal opisano resnicnost, npr. skromniutki orszak zaobny zoony z syna i kilku krewnych (55) --- skromen zalni sprevod, sestavljen iz rajnicinega sina in sorodnikov (53), syn inwalidy wojennego (33) --- sin vojaskega vojnega invalida (32), puszka od herbaty (44) --- kovinska skatlica za caj (43), senny ruch (48) --- zaspani zasanjani gib (47), latarka (56) --- zepna svetilka¹¹ (53), jedwabne poczochy (80) --- svilene tanke nogavice (77), gupota (90) --- mladostna neumnost, lokomotywa z wysokim kominem (168) --- lokomotiva z visokim crnim dimnikom (161), ambasada (62) --- varsavska ambasada (59), celebra z otwieraniem bramy (191) --- ceremonial z odpiranjem vrtnih vrat (183), mrok bramy (87) --- mrak kolodvorskih vrat (84) idr. Veljalo bi pripomniti, da sicer redki primeri izpuscanja prilastkov pri branju ne motijo, pogosto so celo utemeljeni, prim. syty zb, podobno tudi dodatki, npr. kovinska (skatlica), vrtna (vrata), tanke (svilene nogavice) itd.

Obravnavana vprasanja v zvezi z nacinom prevajanja pridevniskih prilastkov so zadevala predvsem njihovo pomenskost in modifikacijo, temeljeco na prevajalcevi zamenjavi besednega reda, redukciji ali amplifikaciji (dopolnjevanju). Ker so bili tovrstni prevajalcevi posegi zmeraj zavestni in hoteni, so v prid kakovosti prevoda.

Poglejmo zdaj, kako Pretnar prevaja druge tipe prilastkov. V poljskem jeziku samostalniski (brezpredlozni) prilastek praviloma stoji na desni strani, raba na levi je stilisticno zaznamovana. Tovrstne prilastke Pretnar dosledno prevaja s pridevniskim prilastkom in jih postavlja na levo stran, npr. drzwi dworca (35) --- kolodvorska vrata (35), syn samobójcy (204) --- samomorilcev sin (193), zielone oko semafora (30) --- zeleno semaforjevo oko (29), V komisariat policji (32) --- peti policijski komisariat (31), pogrzeb matki (53) --- materin pogreb (51), nazwisko matki (55) --- materin priimek (53), wiato latarki (60) --- svetilna luc (58), oczy krótkowidza (65) --- kratkovidne oci (63), kwiaty konwalii (66) --- smarnicno cvetje (64), wiato soca (74) --- soncna svetloba (72), morze Behringa (82) --- Beringovo morje (79), zdjcie ojca (160) --- ocetova fotografija (153), tarasy ogrodu (185) --- vrtne terase (177), mrok lasu (186) --- gozdni mrak (178), skóra nieboszczyka (188) --- mrliska koza (179), kiesze spodni (212) --- hlacni zep (201), powierzchnia wody (220) --- vodna gladina (209).

Podobno Pretnar prevaja predlozni prilastek (z razlicnimi vrstami prilastkov), nadomesca ga tudi s pridevniskim prilastkom, pri cemer zamenjuje besedni red v skladu z normo slovenskega jezika, npr. domki z drzewa (10) --- lesene hisice (10), figura z porcelany (26) --- porcelanasta figurica (25), serce z lodu (28) --- ledeno srce (27), wózek z dzieckiem (77) --- otroski vozicek (75), antyczna porcz z mosidzu (91) --- medeninasta anticna ograja (88), ona bez okrelonego wieku (56) --- zena nedolocljive starosti (54), pudeko od herbaty (191) --- puszka od herbaty (182) --- cajna konzerva (182, 174), chustka na gow (89) --- naglavna ruta (86), proszek do pieczenia (71) --- pecilni prasek (68), tylna kiesze w spodniach (63) --- zadnji hlacni zep (61). Primerov obrnjenega postopka skoraj ni, prim. karty pasjansowe (70) --- karte za pasjanso (68), mundurowa kurtka (79) --- vetrovka od uniforme (76).¹²

Tu in tam prevajalec poljski nepredlozni prilastek nadomesca s predlozno zvezo, npr. najpiknejszy fragment lasu (66) --- najlepsi koticek v gozdu (58), ogieki plastykowych zniczów (244) --- ogenjcki v plasticnih kozarckih (231), wnki murów (91) --- vdolbine v zidovih (88), tylna kiesze spodni (50) --- zadnji zep pri hlacah (49), frdzlasty abaur lampy (61) --- resast abazur pri svetilki (60), guzik tranzystora (245) --- gumb pri tranzistorju (233), ostra wo potu (192) --- oster vonj po potu (183), licie drzew (233) --- listki na drevju (222). Besednoskladenjska razclemba je pri opazovanju razlicnih tipov prislovov kot izid razlicnih nacinov preoblikovanj pokazala ekvivalentnost poljskih in slovenskih oblik. Pretnar namrec izvirnik ne le prevaja, ampak ga pretvarja in s tem prilagaja lastnemu jezikovnemu sistemu. V tem pogledu je prevod zgleden in uporaben kot vir za primerjalno raziskovanje sestave poljskega in slovenskega jezika. Ugotovitve, ki izvirajo iz razclembe nacina prevajanja razlicnih tipov poljskih prilastkov, mi dovoljujejo tako posplositev.

IV

Prevod ne posreduje le denotativnih pomenov besed, temvec tudi dodatne, konotativne, ekspresivne odtenke, pa tudi zgodovinske, kulturne in folklorne poteze besedila. Nekateri poljski teoretiki to imenujejo pragmaticna konotacija.¹³ Pragmaticna konotacija je zveza konkretnega jezika s kulturnim, zgodovinskim, politicnim, socialnim itd., torej s tem, kar tvori barvitost jezika. Prenos barvitosti jezika izvirnika spada v stilistiko prevoda.

Prevajanje realij pomeni eno vecjih tezav, s kakrsno se srecuje vsak prevajalec. Po tej plati se je Pretnar vedno odlicno znasel in je le enkrat v ta namen uporabil opombo. Cepico, imenovano maciejówka (5), je nadomestil z izrazom batorówka (5)¹⁴ in v opombi pojasnil, da gre za studentsko kapo na Univerzi Stefana Batoryja v Vilnu. Upraviceno se je lahko tako odlocil (to ni bil njegov neologizem), ker se v nadaljevanju romana pojavi prav batorówka (44), ki po obliki in barvi spominja na kapo s scitkom, imenovano maciejówka.¹⁵ Pozneje mu ni bilo treba vec pojasnjevati besede batorówka. Nasprotno je ravnal v primeru cigaret znamke junak, kjer je ohranil ime brez sprememb, le z narekovajem je opozoril, da gre za tujo besedo: vzel je tri »junakemaska« Wreszcie znalaz w fadzie podszewki dwie dawno zapomniane zapaki i wylizgany strzpek »maski«(195) --- Koncno je nael v gubah podloge dve davno pozabljeni vzigalici in kocek »maske«(186) To sta edina primera citiranja poljskih izrazov.

Modifikacija napisa na vratih K+M+B 1939 (89) na 19+G+M+B+39 (86) je sledila slovenskemu obicaju. Zesche zielsko 'plevel' przeciwko molom (17) je nadomesceno z: posusene roze proti moljem (16). V drugih primerih je prevod priblizen, ker prevajalec ni imel druge moznosti, npr. jegomoc' (...) w chopskiej bekieszy (7) --- mozak v kmetiski opravi (6), maszynista w czarnym chaacie (12) --- strojevodja v crnem plascu (12), (grzech) ukrywa si w kruchtach kocielnych (220) --- (greh) se je skrival po cerkvenih spovednicah (209), sakwojarz 'potovalna torba' (44) --- popotne reci (43), bokówka 'soba, dograjena z boka' (16) --- kamrica (15).¹⁶ Razen spovednice imajo vsi slovenski prevedki sirsi pomenski obseg kot denotati poljskih izvirnikov. Uvajanje pribliznega prevoda pa je bilo v teh primerih povsem utemeljeno.

Slovenski prevajalec dobro obvladuje poljsko frazeologijo; berliskie ceregiele (68) --- berlinske flavze (65), wiernoc' do grobowej deski (227) --- zvestoba do groba (216), yc' na koci ap (112) --- ziveti na koruzi (107), w cipelu urodzony (222) --- rojen pod srecno zvezdo (211), rzucic' si na eb, na szyj (206) --- vreci se na vrat na nos (196), zrobic' z kogo kogel--mogel (110) --- oviti in naviti nekoga (105).

Prevajalcevo mojstrstvo se vidi v izbiri sopomenk in protipomenk, ki jih je v Kroniki ljubezenskih pripetljajev vse polno in so pomembna sestavina pisateljevega stila, npr. Kocie, mdry, dowiadczony kocurze (73) --- Macek moj, modri, izkuseni macon (70), Niech bdzie przeklta na zawsze ta moja gupota, wariactwo, zaczarowanie, ta bezbona mioc'. (30) --- Naj bo enkrat za vselej prekleta tista moja mladostna neumnost, zacaranost, tista brezbozna ljubezen. (87), Ogromne mnóstwo zgryzoty i radoci, upadków i zwycistw, umierania i zmartwychwsta (206) --- Ogromna mnozica sovrastva in radosti, porazov in zmag, umiranja in od mrtvih vstajanja (196), Znam to powstanie z opowiada rodziców, krewnych, znajomych, widziaem wojny, rewolucje, zamachy stanu, rebelie, przewroty. Przeyem raptowne nadzieje i nieoczekiwane klski, ledziem przemarsze rónych wojsk przez nasz dolin, w t i tamt stron, w poprzek i na ukos, umieraem i zmartwychwstaem, walczyem i przegrywaem, wzbijaem si ku witoci i dusiem w grzechah. (180) --- Ta upor poznam samo po pripovedovanju starsev, sorodnikov in znancev, videl sem vojne, drzavljanske prevrate, atentate, revolucije, upore. Dozivljal sem nenehno upanje, nepricakovane poraze, sledil sem pohodom razlicnih vojsk skozi naso dolino, v to in ono stran, povprek in pocez, umiral sem in vstajal od mrtvih, zmagoval sem in izgubljal, plaval sem k svetlobi in se dusil v grehih. (172), O Boe, Boe, czemu mnie tak karzesz, czemu drczysz i zabijasz powoli? (90) --- Moj bog, moj bog, zakaj me kaznujes, zakaj mucis, zakaj pocasi ubijas? (87).

Iz navedenih primerov se vidi kopicenje ekspresivnih sopomenk, ki naj bi predvsem vplivale na custveno dojemanje sprejemalca (npr. kot --- kocur, karac' --- drczyc' --- zabijac') in zagotavljale ustrezno sprejemanje dela, na drugi strani pa ozile ali sirile obmocje opisovane resnicnosti, npr. rodzice (starsi) --- krewni (sorodniki) --- znajomi (znanci), wojna (vojna) --- rewolucja (revolucija) --- zamach stanu (atentat) --- rebelia (upor) --- przewrót (drzavljanski prevrat). Pretnarju je uspelo izraziti prav te stilisticne posebnosti Konwickega.

Dobro je prevajalec sledil tudi pogovornemu jeziku, npr. Ty masz numery. (69) --- ti pa znas (66), Gdzie si podziewasz cay dzie? (69) --- Kje si se pa potikal ves bozji dan? (68), Wadysaw Drewnowski, kapewu? (69) --- Wadysaw Drewnowski, kapirate! (66), A nie przychodzi ci ochota, eby wreszcie wyruchac' któr? (29) --- Ali ti ne pride kdaj na misel, da bi koncno tudi ti katero povaljal? (28), Co ty, do lubu zasuwasz? (228) --- Jo mahas k poroki? (216), Odejd, bo dam w zby (115) --- Pojdi stran, ce ne, jih bos dobil po zobeh (109).

V zadnjih primerih poleg pogovornega jezika nastopa tudi tabuizacija (mahniti jo, dobiti jih). V obeh jezikih imajo tako funkcijo osebni zaimki (v poljscini brez glagolsko-zaimenske konstrukcije) ali jezikovni preskoki, ki vplivajo na okrnjenost (entimematicnost) besedila. Prazen prostor ali zaimek mora bralec sele desifrirati, npr W nocy kiedy zapie (co?), to nie daj Bóg. Jak resor do sufitu podnosi (co?) (116) --- Ce ga ponoci kdaj zgrabim, kar bog ne daj, se vzdigne kot raketa pod strop (111). Pretnar je prazno mesto v poljskem besedilu --- chuc' 'sla, pohota' in czonek 'spolni ud' nadomestil z zaimkom ga in resor 'vzmet' zamenjal z bolj slikovitim izrazom raketa. Z evfemizmi je v naslednjih dveh fragmentih nadomescal poimenovanja za moski spolni ud: Och, miec' te wszystkie bladzie na koku. (173) --- Imel bom cisto vsako, cisto vsako. (165) To co, trzepnc' sobie zakonnika? (117) --- Naj grem v samostan? (111)¹⁷

Jezik Konwickega je izredno socen, kar se kaze v stevilnih vulgarizmih, predvsem vzdevkih in kletvicah, ki jih je prevajalec nadvse barvito nadomescal z domacimi, npr. (...) stary apyduchu, zupacki konowale (177) --- ti stari prdozdravec, sintar konjederski (168), Sukinsyny, zawarcza Witek (133) --- Kurbini sinovi, je zarencal Vitko (126), Ide ty szwancu dorszowy (245) --- Pojdi k vragu, muha podrepna (232), egnaj parszywcze (246) --- Zbogom, grdoba moja (234), Wstydu, zamasie, niemasz (201) --- Sramu pa, pokveka ne poznas (191), No co, kutasie marynowany ... (201) --- No, kisla kumara ... (191), Ale sukinkot ma grab (107) --- Pasja dlaka, ta pa ima taco (102), Jeste idiota, dure, ostatni cham (69) --- Idiot si, kreten, norec, nesramnez nesramni (66), Och, e w mord jebana ... (156) --- Ah, v gobec pofukana (149), Gówno mnie to obchodzi (169) --- En drek mi je mar (161), Pocauj mnie w dup (111) --- V rit me pisi (106), Niech was diabli ... (110) --- Naj vaju hudic vzame (105).

Dogajanje v romanu poteka v predvojnem Vilnu, vecjezicnem mestu, zato se v poljskem besedilu pojavljajo francoske (visji krogi --- druzina Nacz), nemske (Baumova druzina) in ruske povedi (Levcek, Silvek, Vitko, Henrik). Ceprav tega ni v izvirniku, je prevajalec v opombah pod crto prevedel tudi nepoljske povedi. Od dvaindvajsetih opomb, vecinoma eno- ali dvostavcnih, jih je deset iz francoscine (str. 21, 22, 23, 167 in 168), deset iz nemscine (str. 63, 65, 67, 150, 216, 217, 219), po ena iz ruscine (str. 140) in latinscine (str. 5). Francoski in latinski stavki so prevedeni dobesedno, ruske in nemske pa je prevajalec veckrat spreminjal. Stari Baum, ki skoraj ne zna poljsko in je naglusen, sprevraca besede: To jest Wicio, ojciec pamita ... Ja, Wyczo, Wyczo, doch kenne ich gut (66) --- To je Vitko, saj se ga oce se spominjajo ... Ja, Fidgo, Fidgo, doch kenne ich gut (63) ali: Gówno ojca witego. Was is das kufno? (69) --- Iztrebek svetega oceta. Was is das Istrepeg? (67). V obeh primerih se je prevajalcu odlicno posrecilo po slovensko izraziti nemsko glasovno podobo poljskih besed: (Wicio : Wyczo --- Vitko : Fidgo in gówno : kufno --- iztrebek : istrepeg), pri cemer je uporabil zamenjavo zvenecih soglasnikov z nezvenecimi.

Drugace pa je z rabo izrazov, izvirajocih z vzhoda, ki so v slovenscini podani na tri nacine. Le enkrat je Pretnar ravnal tako kot pri nemskih ali francoskih citatih, da je v besedilu uporabil transliteracijo (v izvirniku gre prej za prvine transkripcije), v opombi pa je navedel prevod, npr. Szto? Nada wstawac'? spyta. O jebi jewo w czemadan, zb si rusza (146) --- Cto? Nado vstavat'? je vprasal. O jebi jego v cemodan, zob se maje (140) in opomba: Kaj? Bo treba vstati? Pofukaj ga v kufer...

V nekaj primerih, namrec tistih, ko je bil, kot domnevam, pomen slovenskemu bralcu razumljiv, se je prevajalec zadovoljil le z natancnim navedkom:¹⁸ Pomogi, gospod', russkij bog (174) --- Pomagi, gospod', russkij Bog! (166), Chrystos spasitiel (147) --- Kristos Spasitel' (140), Na pohybel. Na pohybel saboci. (232) --- Na pogibel! Na pogibel slabosti! (220), Anarchia, mac' pariadka (202) --- Anarhija »mat«porjadka (192). Tako je prevajalec ohranil lokalno barvitost jezika iz okolice Vilna in individualne posebnosti v govoru posameznih likov romana.

Zal pa se Pretnar ni dosledno drzal tega nacela, ampak je pogosto prevajal ocitne rusizme, ki imajo v besedilu svojo razvidno stilizacijsko vlogo, npr. To ide w kibini, zakl Lowa (29) --- Pojdi v rit, je zaklel Levcek (28, Miaem widzenie w nocy, jej Bohu (34) --- Ponoci sem imel privid, kot mi Bog pomagaj (32), Wsio normalno (247, 249) --- Vse je normalno (234, 236), Przestacie pieprzyc', bo suchac' hadko (109) --- Nehajta govoriti neumnosti. Ne morem vaju poslusati (104). ycie trzeba gonic' i apac' za chwost (121) --- Za zivljenjem se je treba preganjati, treba ga je loviti za rep (115), Co ty taki seriozny? (145) --- Zakaj si tako resen? (138), Macie swojego uchaora (148) --- No, zdaj pa ga imate tukaj, svojega zapeljivca! (141), Och, jebi waszu ... (216) --- Odfukaj nekam (205). Ceprav je prevod pravilen, je vendarle povzrocil, da rusizmov iz poljskega originala v slovenskem besedilu vec ne moremo odkriti. Ne vem, ali je to posledica jezikovnega purizma ali slovenske prevajalske norme ali cesa drugega.

Drugace kot Konwicki je Pretnar ravnal tudi z ruskimi ljudskimi pesmimi --- Konwicki jih samo transkribira, Pretnar pa jih prevede v slovenscino,¹⁹ prim. str. 164, 165. Poleg tega opazimo v prevodu se eno vrsto spreminjanja izvirnika, ki je po moji sodbi v prid slovenski razlicici: z drugacno clenitvijo je v besedilu locil zastranitve, filozofske refleksije in vstavke iz drugih, najveckrat casopisnih besedil, slednji so celo natisnjeni lezece, cesar v izvirniku ni. Tako je raznorodna celota romana postala lazje berljiva in razvidna.

Pretnar je kot koncno vsak prevajalec tudi delal napake. V nekaterih primerih je popolnoma spremenil besede ali pa jih modificiral, npr. soce pieko siarczycie (228) --- sonce je kiselkasto pripekalo (216), mylec' o najlepszych chwilach swojego ycia (73) --- premisljevati o lepih pripetljajih iz vasega zivljenja (70), (...) w kocu przymkn mnie w solidnym niemieckim domu wariatów (229) --- (...) dokler me ne bojo zaprli v kaksno solidno, nemsko sirotisnico (217), Pod poduszkami rosy baby (15) --- Pod vzglavniki so vzhajale potice (14), Pochyli gow, wyszczerzy zby, ale wymioty nie przyszy (125) --- Sklonil je glavo in razklenil roke, toda bruhati ni mogel (119), Na pewno ni pogardz i bd mia spokój (47) --- Najbrz se je bom sramoval in bom imel mir pred njo (46).

Prevajalec je imel tezave z nekaterimi rastlinskimi imeni, npr. widak (16) --- aloja (15) nam. lisicjak, zawilec (221) --- ovijalka (210) nam. vetrnica, ki pa je drugje ustrezno prevedena (14); gazka jarzbiny (26) --- brinjeva vejica (26), dasiravno so v nadaljevanju krzaki jaowca (230) pravilno prevedeni kot brinjevi grmici (218). Podobno je z izrazom maciejka 'seboj' (10, 250), ki je preveden kot smarnice (10, 237) ali pa tabuiziran: Bdziemy maciejk wchac' (214) --- sedite k meni, ga bova povohala (203).

Pri prevajanju iz sorodnih jezikov pogosto prihaja do t.i. navideznih ekvivalentov. Temeljijo na istovetenju medjezikovnih enakozvocnic in blizuzvocnic, ki se kljub enaki glasovni podobi pomensko ne prekrivajo. Npr. usychajca jedlina 'jelovina, jelovje' (16) --- usihajoca jed (16), rce, jakby przewietlone na zawsze blaskiem wiec 'svec' (6) --- roke, kot da bi jih za vedno presijal plamen srece (6), kratownica starego mostu 'mostu' (8) --- mreza starega mesta (7), przepalona rura od piecyka 'prezgana' (20) --- prezagana cev dimnika pri gaspercku (19), I poszed kaczym chodem w stron Puszkarni 'zibajoc se kot racka' (213) --- In po kacje se je odplazil proti Puskarni (202), las za Zielon Rogatk (33) --- gozd za Zelenim Rogljicem (31), prim. rogatka 'precnica, zapreka, sranga, mitnica'.

V enem samem clanku ni mogoce osvetliti vseh vprasanj, ki jih postavlja prevod literarnega dela. Gotovo jih je obilo, tu je bilo moc obravnavati le nekatere izmed njih.

Konwicki --- mojster prikazovanja razpolozenj, custvenih stanj, barv in vonjav, igre cutov in somraka, ki so ga poljski literarni kritiki in teoretiki pogosto imenovali »pisatelj neepskih romanov« je imel sreco, da je njegova Kronika ljubezenskih pripetljajev navduila Toneta Pretnarja, prevajalca, ki je v njegovi prozi zaznal poeticne prvine, jih mojstrsko razbral in prevedel. Upotevajoc prevajalski eticni kodeks je Pretnar ohranjal spotljivo razmerje do avtorjeve besede. Njegovi posegi v izvirno besedilo so sorazmerno majhni. Omejeni so predvsem na tiste primere, v katerih je dobesedno prevajanje nemogoce ali bi zmanjsevalo umetnisko vrednost besedila ali pa bi zvestoba izvirniku otezila sporocilnost, prim. prevode nepoljskih povedi, tujih jezikovnih prvin, predvsem ruskih, in vulgarizmov.

Pretnar je sijajno prevedel slogovne posebnosti Konwickega in se s tem izkazal za avtorju enakovrednega stilista. Po njegovi zaslugi je jezik Kronike ljubezenskih pripetljajev v celoti ohranil svojo lepoto, kar je najvisja odlika vsakega prevoda.

Opombe

¹

Tu navajam le najpomembnejse naslove, bibliografijo del Toneta Pretnarja (skupaj s prevodi) je sestavila A. Logar-Plesko, SR 1993, st. 2., 276-295.

²

Naj omenim razpravo Z. Darasza o slovenskem ekspresionizmu, pisma Poljakov M. Copu in kratko prozo, objavljeno v Varujte me, mile zarje.

³

Prim. B. Kielar, Tumaczenie i koncepcje translatoryczne (Vroclav, 1988).

⁴

E. Balcerzan razlikuje stiri tipe pretvorb pri prevajanju: redukcijo, amplifikacijo, substitucijo (za raven besedja) in obrnjen besedni red (za skladnjo), E. Balcerzan, Oprócz gosu (Varsava, 1971), 243.

⁵

Primeri so navedeni po prvih izdajah. Stevilke v oklepaju pomenijo strani. T. Konwicki, Kronika wypadków miosnych (Varsava, 1974), T. Konwicki, Kronika ljubezenskih pripetljajev, prevedel Tone Pretnar (Ljubljana, 1990).

⁶

Barvnih odtenkov pogosto ni mogoce prevajati dobesedno. Róowa barva je po slovensko roznata, toda ze tvorjenki róowoc', zaróowiony se prevajata drugace (koren: rdec), prim. róowoc' ust (83) --- rdecilo ustnic (80), zaruowiona od szybkiego marszu (78) --- zardela od hitre hoje (76).

⁷

Rudy in czerwony sta v slovenscino prevedena z enim leksemom, vendar so v primeru nasprotja czerwony --- rdec, czerwonawy --- rdeckast, razmerja med stopnjevalnimi obrazili ohranjena, drugace v primeru rudy, rudawy.

⁸

Med obrazili, ki kazejo na »priblizevanje doloceni lastnosti«, omenja Joze Toporisic m.dr. -av, -ikav, -icast, -kast, -ikast itd., Joze Toporisic, Slovenska slovnica, (Ljubljana, 1984), 153.

⁹

Tu se ne poglabljam v pomenska razmerja med slovenskim: prazen, opustel, opustosen, ceprav je v poljscini enako: pusty, opustoszay, opustoszony. Gre mi za to, da bi bilo razliko med pusty : pustawy bolje izraziti s prazen : praznoten ali precej prazen.

¹⁰

J. Toporisic, Slovenska slovnica (Ljubljana, 1984), 468.

¹¹

Prilastek zepna je na tem mestu nujen, ker je svetilka designat sirsega obsega, izraz zepna svetilka pa zozuje njegov obseg na konkretno vrsto svetilke. V poljscini prilastek kieszonkowa latarka ni nujen.

¹²

V obeh primerih imamo tudi po poljsko izraze: karty do pasjansa, kurtka od munduru (ali kurtka munduru), torej tako kot je v prevodu.

¹³

Prim. I. Murska, O niektórych problemach przekazywania konotacji pragmatycznej w przekadach z jzyka polskiego na rosyjski, Przekad artystyczny, 1. del (Katowice, 1991).

¹⁴

Da bi slovenskega bralca opozoril na pomen batorovke --- maciejówke, jo je v besedilu oznacil z lezecim tiskom in dodal opombo.

¹⁵

Cepico maciejówko so nosili na podezelju predvsem ob koncu 19. stol., med I. svetovno vojno je bila pokrivalo clanov strelske organizacije in legionarjev.

¹⁶

Na drugem mestu prevajalec izraz bokówka izpusca, npr. Wicio wyszed do jego bokówki (71) --- Vitko je stopil cez prag k njemu (68), prim. tudi --- wiea cinie; samolot znikn za wie cinie (35) --- letalo je ze izginilo (35).

¹⁷

Morebiti prevajalec ni poznal zveze trzepac' zakonnika, t.j. 'samozadovoljevati se tako, kot to pocnejo redovniki', zato je pogovorni izraz za moski spolni ud prevedel kot samostan. Verjetno je podobno z izrazom bladzia (iz ruscine 'kurba'), ki je v prevodu izpuscen. To se potrjuje tudi na drugem mestu, kjer je napaka ocitna: Ona jest blad (125) --- Ona je samo privid (119).

¹⁸

Tu se ne ukvarjam z razliko v glasovni podobi, npr. z akanjem, izgovorom soglasnikov, ker niso dosledno uporabljene niti v poljskem niti v slovenskem besedilu.

¹⁹

Mislim, da se Pretnar kot prevajalec poezije ni mogel upreti izzivu. Enako je ravnal s poljskimi pesmimi, kar je sicer razumljivo.