Navezovanje rim v Trziskih oktavah Toneta Pretnarja

Moc vojna razdejala je grascino, ki tu skrbela je za rod jelenji. Pozidali so crno razvalino, sijaja ne vrnili casti njeni. Sedaj jelenjo strazijo dolino spomini lepi, a vse bolj megleni na tista davna leta, leta zorna, ko bdel nad njo je um barona Borna. Borns' Mansion at Jelendol Bornova grascina v Jelendolu Schloss Born in Jelendol

Podobno opazno, ceprav nekoliko ozje je navezovanje na pripise v nadaljnjih treh skupinah oktav. V prvi skupini (stirih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prve in druge triclene rime:

Piramide v Dolini: dolino --- lino --- gladino, pride --- piramide --- zide (8. oktava); Leseni strop v cerkvi svetega Jozefa: cerkveni --- domeni --- leseni, Jozefova --- obnova --- krova (53. oktava); Cerkev svete Neze na Brezjah pri Trzicu: leze --- Neze --- razveze, Brezjani --- brani --- ranil (66. oktava); Zmaji pred poletom s Kriske gore: ozreti --- doziveti --- leteti, gore --- ne more --- opore (90. oktava).

V drugi skupini (prav tako stirih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje prve triclene in tretje dvoclene rime:

Predor v Dolini: prostora --- mora --- predora, lino --- dolino (10. oktava); Sveti Jurij na lesenem stropu v cerkvi sv. Jozefa: duri --- Jurij --- uri, pogoriscem --- svetisce (54. oktava); Kip svetega Jozefa v cerkvi svetega Andreja: povejo --- Andreja --- nadeja, glasovi --- Jozefovi (55. oktava); Poslikani gotski obok v cerkvi v Senicnem: med oboki --- globoki --- jokih, njeno --- cerkveno (71. oktava).

V eni oktavi pa je tako navezovanje zamejeno na besedje druge triclene in tretje dvoclene rime:

Rake pri Sveti Ani: rakah --- vsako --- odplaknil, pretaka --- rakah (92. oktava).

Dovolj izrazito je se navezovanje na pripise v treh zelo pogostih skupinah oktav. V prvi skupini (trinajstih) oktav je tako navezovanje zamejeno na besedje prvih triclenih rim:

Trg pozimi: trga --- trga --- navrgel (39. oktava); Stare turbine elektrarne v Cegeljsah: ne postara --- sara --- ne prevara (44. oktava); Gregorcek: od brega --- Gregorjevega --- sega (46. oktava); »Sustarski«ivalni stroj: oboje --- stroje --- to je (51. oktava); Kupola v farni cerkvi: cerkveno --- ceno --- njeno (59. oktava); Okno svetega Francika v farni cerkvi: pokopalika --- Francika --- deklika (63. oktava); Cerkev svete Katarine v Lomu: Katarine --- zime --- zivine (67. oktava); Cerkev v Senicnem: psenicne --- v Senicnem --- pravicne (70. oktava); Kmetija v Dolini: dolino --- spominov --- kovino (77. oktava); Igra otrok: za ograjo --- igrajo --- spoznajo (85. oktava); Cvetje na travniku: poletje --- cvetjem --- med je (86. oktava); Notranjost zage v Podljubelju: proti zagi --- vlagi --- blagi (89. oktava); Poslikani leseni strop v cerkvi svetega Jurija: likov --- svetnikov --- veliko (96. oktava).

V drugi skupini (enajstih) oktav je navezovanje na pripise zamejeno na besedje drugih triclenih rim:

Hudicev most v Dolini: fuzine --- doline --- zginil (9. oktava); Trg v jesenskem dezju: dezevalo --- v obalo --- zrcalo (18. oktava); Grb na Bornovi grobnici v Jelendolu: grobu --- dobe --- robu (23. oktava); Cvetje na oknih Verdirjeve hise: cvetijo --- delijo --- lepotijo (33. oktava); Hotel posta: bela --- hotela --- prebdela (35. oktava); Mednarodna razstava mineralov in fosilov: od zmrzali --- minerali --- zbrali (48. oktava); Oltar svetega Jurija v farni cerkvi: oltarja --- ozarja --- pozara (58. oktava); Okno Matere Bozje v farni cerkvi: Mati --- zlati --- cakati (64. oktava); Razpelo pred lesansko farno cerkvijo: Lesani --- brani --- rani (65. oktava); Kopalisce: poisce --- kopalisce --- obrise (84. oktava); Mladost in bodocnost: ucenosti --- modrosti --- zadosti (100. oktava).

V tretji skupini (enajstih) oktav pa je tako navezovanje zamejeno na besedje tretjih dvoclenih rim:

Macesni v Dolini: tesni --- macesni (3. oktava); Kip svete Ane v sentanski cerkvi: podarja --- kiparja (14. oktava); Struga Bistrice pozimi: mimo --- z zimo (19. oktava); Skrinja v Trziskem muzeju: se smeja --- muzeja (26. oktava); Veduta Trzica: kruta --- veduta (28. oktava); Devova rojstna hisa: odmeva --- Deva (32. oktava); Loncarjeva hisa: pise --- hise (36. oktava); Pogled na vrt s spodnjega mosta pozimi: z mosta --- ne bosta (40. oktava); Lavickova apoteka: reke --- apoteke (41. oktava); Sveta Trojica v glavnem oltarju farne cerkve: lica --- Trojica (60. oktava); Veronikin prt v lomljanski cerkvi: Veronikina --- spomina (68. oktava).

Vseh teh petinstirideset primerov navezovanja pomeni pomemben vidik iskanja poti nastajanja Tonetovih oktav, ceprav ga pogosto zastirajo manjse ali vecje spremembe. Se najmanjse so oblikovne spremembe:

Veronikin -> Veronikina (68. oktava); grascina -> grascino (22. oktava); hisa -> hise (36. oktava); apoteka -> apoteke (41. oktava); zaga -> zagi (89. oktava); rake -> rakah (92. oktava); Matere -> Mati (64. oktava); Dolini -> dolino (8, 10, 77. oktava); doline (9. oktava); cvetje -> cvetjem (86. oktava); predor -> predora (10. oktava); obok -> oboki (71. oktava); stroj -> stroje (51. oktava); hotel -> hotela (35. oktava); oltar -> oltarja (58. oktava); trg -> trga (39. oktava); mineralov -> minerali (48. oktava); muzeju -> muzeja (26. oktava).

Vecje pa tudi pogostejse so spet besedne spremembe:

igra -> igrajo (85. oktava); Gregorcek -> Gregorjevega (46. oktava); trg -> trga (39. oktava); kip -> kiparja (14. oktava); Jozefa -> Jozefovi (53, 55. oktava); cvetje -> cvetijo (33. oktava); pozimi -> z zimo (19. oktava); na grobnici -> grobu (23. oktava); v cerkvi -> cerkveni (53. oktava); cerkveno (59, 71. oktava); na Brezjah -> Brezjani (66. oktava); v Jelendolu -> jelenji x dolino (22. oktava); pred poletom -> leteti (90. oktava); v dezju -> dezevalo (18. oktava); Bornova -> Borna (22. oktava); Devova -> Deva (32. oktava); sveti -> svetisce (54. oktava); svetega -> svetnikov (96. oktava); stare -> postara (44. oktava); poslikani -> likov (96. oktava); lesanski -> Lesani (65. oktava).

Izjemen, vendar se prepoznaven je k temu primer podstavne spremembe:

mladost -> ucenosti --- modrosti (100. oktava).

Te spremembe pa so lahko tudi vir naglasne in glasovne spremenljivosti samih rim. Kljub svojemu spostovanju izrocila Presernovih oktav je pesnik vseeno dopuscal vsaj svobodne rime, pac premo sorazmerno z njihovo veccleno zahtevnostjo. Nasproti nekaj dvoclenim je namrec precej vec triclenih svobodnih rim:

Veronikina --- spomina (68. oktava); glasovi --- Jozefovi (55. oktava); pogoriscem --- svetisce (54. oktava); Jozefova --- obnova --- krova (53. oktava); gore --- ne more --- opore (90. oktava); prostora --- mora --- predora (10. oktava); od brega --- Gregorjevega --- sega (46. oktava); ucenosti --- modrosti --- zadosti (100. oktava); oboje --- stroje --- to je (51. oktava); grobu --- dobe --- robu (23. oktava); povejo --- Andreja --- nadeja (55. oktava); trga --- trga --- navrgel (39. oktava); jelenji --- njeni --- megleni (22. oktava); Brezjani --- brani --- ranil (66. oktava); duri --- Jurij --- uri (54. oktava); oboki --- globoki --- jokih (71. oktava); Katarine --- zime --- zivine (67. oktava); psenicne --- v Senicnem --- pravicne (70. oktava); dolino --- spominov --- kovino (77. oktava); poletje --- cvetjem --- med je (86. oktava); likov --- svetnikov --- veliko (96. oktava); fuzine --- doline --- zginil (9. oktava); oltarja --- ozarja --- pozara (58. oktava); poisce --- kopalisce --- obrise (84. oktava).

Pravi povzetek svobodnega rimanja je spet preplet ze znane petclene rime s tricleno 92. oktave:

Preteklost se zapira sama vase:
odmaknjena v opustoselih rakah,
prezivlja znova tiste davne case,
ko ji je v vrvezu z minuto vsako
obcutek vrednosti, koristi rasel.
Val casa ga do konca ni odplaknil,
se zdaj se --- sramezljiv in bled --- pretaka
po zapuscenih, a vabljivih rakah.

Glasba v ucilnico prihaja, Rahlja mi mrtvega duha, Antitalent se bolj razkraja Figura semioticna. Osnovna vaba grafomanu Marskteremu je prazen stih, A kdo bo to praznino branil Nekoc, ko dober, cist in tih Umre zadnji grafomanski stih.

Podobno so akrostihi sploh nadomescali naslove tudi drugih Tonetovih grafomanij. V tem smislu pa so pomenili pravzaprav prehod med navadnimi naslovi in pripisi Tonetovih oktav.