Petinsedemdeset let profesorice Joze Meze

Se pred koncem studija slavistike je leta 1950 zacela honorarno delati v Institutu za slovenski jezik, kjer je bila stalno zaposlena od leta 1951 do 1979, svoje delo v Institutu pa je nadaljevala se po upokojitvi do leta 1985, torej polnih petintrideset let.

Joza Meze je bila med prvimi redno zaposlenimi delavci Instituta za slovenski jezik, ki je bil ustanovljen leta 1945 in ga je vodil akademik prof. dr. Fran Ramovs. Naloga Instituta je bila zbirati slovensko jezikovno gradivo za izdelavo temeljnih del v slovenskem jezikoslovju. Ob majhnem stevilu zaposlenih je bilo prva leta potrebno opravljati razlicna dela. Tako je Joza Meze sodelovala pri zbiranju slovarskega in narecnega gradiva, se ukvarjala z vprasanji slovnice in pravopisa, resevala pa tudi administrativne posle.

Pri delu za Slovar slovenskega knjiznega jezika, ki je sicer veckrat menjal zasnovo, je tvorno sodelovala od zacetnih priprav, tako pri zbiranju slovarskega gradiva, pri oblikovanju slovarskih nacel, se posebej pa se je ukvarjala z vprasanjem terminologije v Slovarju slovenskega knjiznega jezika, do koncnega oblikovanja slovarskih clankov.

Omeniti je treba njen delez pri organizacijskem in strokovnem delu v zvezi s strokovnim izrazjem. Pridobiti je bilo potrebno sodelavce za posamezna strokovna podrocja, dolociti kriterije za sprejem strokovnih izrazov v splosni slovar knjiznega jezika, poskrbeti za tipu slovarja ustrezne razlage, jih razmejiti do enciklopedicnih razlag oziroma definicij v strokovnih slovarjih.

Po izidu Poskusnega snopica Slovarja slovenskega knjiznega jezika (1964) se je delo za Slovar intenziviralo; organizirana sta bila seminarja za obdelovalce gradiva in redaktorje. Joza Meze je prepustila delo v zvezi s strokovnim izrazjem mlajsi sodelavki, sama pa se je posvetila redaktorskemu delu --- sestavljanju geselskih clankov --- kar je bilo takrat pri nas pionirsko delo. Slovarska nacela so se ob delu dopolnjevala, pojavljala so se vedno nova vprasanja, in sicer glede pomenske clenitve, razlag, ponazarjalnega gradiva, stilno-plastnega, casovno-pogostnostnega in normativnega vrednotenja besed oz. besednih zvez, frazeologije in terminologije. Vsak redaktor da izdelku svoje individualne poteze, ki jih je potrebno v slovarju zabrisati in slovar cim bolj poenotiti. Da bi to dosegli, je bil uveden usklajevalni pregled, ki je bil zaupan izkusenejsim redaktorjem. To delo je bilo Jozi Meze zaupano pri prvi, drugi in tretji knjigi. Poleg sestavljanja geselskih clankov je pripravila tudi izbor besedisca --- alfabetarij za 5. knjigo Slovarja.

Joza Meze je kot splosno in strokovno razgledana osebnost znala najti ustrezno resitev slovarskih problemov, pa naj je slo za splosno knjizno, strokovno ali obrobno izrazje. Sistematicno se je ukvarjala zlasti z razlagami, kot literarno ustvarjalna (predvsem v mladosti) je imela se poseben smisel za izbiro ponazarjalnega gradiva. Svoje znanje je kot mentorica posredovala mlajsim sodelavcem, z nasveti pa je pomagala tudi drugim urednikom, zavedajoc se vedno, da je slovarsko delo nase skupno delo in nas prispevek k uveljavitvi slovenskega jezika doma in v svetu.

Kot urednica Slovarja je leta 1970 sodelovala v televizijski oddaji Kako bomo uporabljali novi slovar. Leta 1971 je nastopila na simpoziju terminologov v Ljubljani z referatom Razlage terminov, istega leta je v okviru strokovne izmenjave predavala na Ústavu pro jazyk cesk v Pragi. Leta 1973 je v okviru ciklusa predavanj o Slovarju slovenskega knjiznega jezika predavala studentom slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Joza Meze je bila od leta 1973 do 1985 jezikovna svetovalka pri Tehniski sekciji Terminoloske komisije SAZU. Posebej velja omeniti njeno delo pri Splosnem tehniskem slovarju I, II (1978, 1981) in jezikovni pregled Strojniskega prirocnika (1981) Bojana Krauta.

Lektorirala je tudi stevilna leposlovna in strokovna dela. Njena bibliografija je objavljena v publikacijah Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih delavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 1976, str. 125, Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana 1988, str. 27.

Zaradi njenega dela, odnosa do sodelavcev in veselega znacaja jo cenimo in jo imamo radi. Joza Meze je znala stkati prijateljstva doma in se posebej z nasimi slovarskimi kolegi v Pragi in Bratislavi.

Ob njenem zivljenjskem jubileju ji v imenu prijateljev in sodelavcev izrekam iskreno zahvalo in ji klicem se na mnoga prijazna leta.