Drzavnemu zboru Republike Slovenije^*

Osamosvojitev Slovenije je podprla vecina njenih prebivalcev in jo, kakor kazejo javnomnenjske raziskave, podpira tudi danes. Za samostojno drzavo smo si prizadevali zato, da bi svobodno usmerjali razvoj politike, gospodarstva, kulture, znanosti, umetnosti ter v javnosti neomejeno uporabljali slovenscino. Vendar v samostojni drzavi tega nismo v celoti uresnicili: kakor da s svojo samostojnostjo ne bi vedeli kaj poceti.

Stoletja je na slovenski jezik pritiskala zlasti nemscina, od leta 1918 pa se srbohrvascina, italijanscina in madzarscina. Z osamosvojitvijo leta 1991 se je Slovenija gospodarsko in politicno mocno odprla zahodnemu svetu. Zal je to pri veliko Slovencih, se posebej v poslovnem svetu, vzbudilo obcutek, da se moramo Zahodu prilagoditi prav v vsem. Nekaterim to pomeni, da moramo tujim jezikom, predvsem anglescini, dati vecjo veljavo.

Anglescina si je v sodobnem svetu sicer res pridobila polozaj jezika za mednarodno in meddrzavno sporocanje in sporazumevanje, se zlasti na poslovnem in znanstvenem podrocju. Nasi podjetniki, trgovci, vodstveniki, sestavljavci reklamnih sporocil pa v anglescini celo nam v Sloveniji pogosto ponujajo svoje blago, izdelke in storitve, prepricani, da je to bolj poslovno in gospodarsko ucinkovitejse. Slovenski podjetniki svoja podjetja, gospodarske zdruzbe, izdelke, prireditve poimenujejo anglesko. Na siroko uvazamo izdelke, osnovni podatki o njihovih delih, delovanju in uporabi pa so pogosto napisani v anglescini, ne v slovenscini, kakor bi moralo biti. Anglescina je vdrla tudi v tisk, na ulice, v televizijske, radijske in druge reklame: kakor da je vse po tuje imenovano --- pa naj je se tako povprecno in slabo --- boljse od najboljsega domacega. Ker je javna raba slovenscine zakonsko precej neurejena, je prepuscena veliki samovolji slovensko neozavescenih. Se tistih predpisov, ki jih imamo, se premalokdo drzi.

Slovenscina je ponekod odrinjena na rob javne rabe ali celo izrinjena iz nje. Sprenevedanje, da slovenscina s tem ni oskodovana ali celo ogrozena, je skrajno neodgovorno. Ceprav je anglizacija svetovni problem, to ni opravicilo za opisano jezikovno stanje pri nas.

Izboljsanje smo pricakovali od Zakona o gospodarskih druzbah, saj je obetal, da bodo imena podjetij obvezno slovenka. Drzavni zbor pa je v zacetku junija 1993 sprejel bistveno poslabsano razlicico tega zakona: po tej vsa dotlej uporabljana tuja imena lahko ostanejo nespremenjena. Tako je uzakonjeno na tisoce imen podjetij v Sloveniji v tujem jeziku.

Tak polozaj slovenscine kot temelja slovenstva vzbuja strah tudi zato, ker javnost ob sicer redkih prizadevanjih posameznikov in nekaterih ustanov vecinoma ostaja neprizadeta in nedejavna. Se ustanove, ki bi jim slovenscina v javni rabi morala biti ena glavnih skrbi, so doslej naredile premalo.

Slovenscini je treba njeno veljavo utrjevati, ne zmanjsevati. Ker je skodljivi razvoj sel ze predalec, sámo prepricevanje ne zadosca vec.

Zato podpisani zahtevamo:

1.  Javna raba slovenscine (imena podjetij, izdelkov, revij, pa napisi na embalazi in v izlozbah, reklame in sploh poslovanje podjetij v Sloveniji) mora biti zavarovana in predpisana s posebnim zakonom. Zdaj veljavni Zakon o gospodarskih druzbah (Uradni list RS st. 30, 10. junija 1993) je treba spremeniti tako, da bo predpisal rok za poslovenitev tujih imen. Podobno bi bilo treba spremeniti zakone in predpise o plakatiranju, tisku, radiu in televiziji, drzavljanstvu, kolikor zadevajo rabo slovenscine.

2.  Kar najhitreje naj se ustanovi telo, ki bo z ustreznimi pooblastili in strokovno avtoriteto bedelo nad jezikovno politiko in javno rabo slovenscine.

3.  Ministrstvo za solstvo in sport mora zagotoviti ustrezen jezikovni pouk in domovinsko ter domoljubno vzgojo na vseh stopnjah sol. Slovenscina mora biti v studijskih programih vseh fakultet, da bodo nasi strokovnjaki tudi jezikovno izobrazeni in usposobljeni.

4.  Na podlagi Ustave (11. clen) je treba zakonsko predpisati in zagotoviti resnicno znanje ter obvezno rabo slovenscine v javnih sluzbah (ucitelji, novinarji, usluzbenci...).

5.  Drzavni zbor RS naj za svoje poslance, vodje tiskovnih sluzb in administracijo zagotovi izpopolnjevanje v jezikovni kulturi ter poskrbi za lektoriranje zakonskih besedil in njihovih osnutkov na vseh stopnjah obravnavanja.

Ljubljana, dne 13. januarja 1994

Janez Dular Janez Gradisnik Marjeta Humar Janez Jeromen Zmaga Kumer Janko Moder Primoz Simoniti Janez Srsen Joze Toporisic Hieronim Zveglic

Opombe

^*

Ceprav z zamudo, objavljamo odprto pismo, ki ga je v zvezi s polozajem slovenscine v javni rabi skupina podpisnikov naslovila na Drzavni zbor Republike Slovenije in ga poslala v objavo tudi urednistvu Jezika in slovstva.