Katalogom znanja iz slovenskega jezika in knjizevnosti na rob

Prvega je izdal Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport z naslovom Katalog znanja iz slovenskega jezika in knjizevnosti, drugega pa Republiski izpitni center z naslovom Predmetni izpitni katalog za maturo --- Slovenski jezik in knjizevnost.

Ob katalogu Zavoda za solstvo preseneti, da na zacetku ni navedenih nikakrsnih smotrov, ki jih zelimo s poukom doseci, temvec pisci zapisejo le »tri stiri nujna uvodna pojasnila«, kjer navajajo, da je knjizico treba razumeti kot strokovno premisljeno usmeritev dela k prihajajoci maturi kot instituciji opredeljevanja in ugotavljanja nacionalnega standarda znanja, tudi znanja slovenskega jezika in knjizevnosti (podcrtala D. A.).

V katalogu za jezik je ucnociljno dolocen le pouk jezika v prvem in drugem letniku; generacija, ki bo prva opravljala maturo, je v tretjem letniku. Poraja se vprasanje, kako so nastale teme za tretji in cetrti letnik, ce niso povezane s konkretiziranimi cilji.

Pojasnila h gradivu, ki so na koncu kataloga za jezik, so izredno skopa. Nekaj vec pojasnil sledi katalogu za knjizevnost, vendar se tudi tu pisci sklicujejo na casovno stisko, kar neprijetno spominja na zacetke usmerjenega izobrazevanja.

Predmetni izpitni katalog Republiskega izpitnega centra je konkretiziran s skupnimi (splosnimi) ter tudi delnimi (konkretnimi) cilji, tudi posamezni pojmi so ciljno doloceni. Zdi pa se, da je v zelji kar se da posplositi cilje vendarle izpadlo nekaj sestavin, ki so za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti bistveni.

V delnih ciljih je navedeno, da ucenci obvladajo prvine in pravila knjiznega jezika pri tvorbi lastnih ter pri razumevanju, razclenjevanju in presoji tujih besedil, pomemben cilj pa je tudi uzavestiti pomen jezikovnega znanja, kar je pogoj, da bodo ucenci kasneje to znanje uporabljali v vsakdanjih okoliscinah (ne samo kot podlago za nadaljnji studij).

K ciljem bi veljalo dodati se:

• Ucenci vedo, da je vsako sporocilo tudi sporocilo o sporocevalcu.

• Sposobni so uporabljati jezikovno znanje pri vseh drugih predmetih, se zlasti pri pouku tujih jezikov.

• Jezikovni in literarni pouk razvijata sposobnosti logicnega misljenja, sklepanja, utemeljevanja, custvovanja in estetskega dozivljanja.

• Razvijata vztrajnost, natancnost, sistematicnost, odgovornost, samozavest, pa tudi upostevanje in sprejemanje mnenj drugih.

Pouk knjizevnosti je v zadnjih letih dozivel kar nekaj sprememb, od casov usmerjenega izobrazevanja smo dobili nova berila, ki se sproti prenavljajo, Kosovo Knjizevnost in tudi ze prvi poskus prirocnika za ucitelje k Berilu I.

V katalogu za knjizevnost je vidna teznja k snovni razbremenitvi ucnega nacrta, tako da bo vec casa za ustvarjalni pouk. Tudi odlocitev, da se bo maturitetni esej nanasal na vsako leto izbrani tematski sklop, se zdi utemeljena, saj tako ucenec lahko sintetizira pridobljeno literarnozgodovinsko in literarnoteoreticno znanje, pokaze zmoznost samostojnega razmisljanja, lastnih stalisc ter vrednotenja in seveda tudi zmoznost oblikovanja stilno in jezikovno ustreznega besedila.

Veliko tezav pa bo verjetno se dolgo delala objektivizacija meril za vrednotenje esejev --- ce bodo ti se tako natancno izdelani, se bo neki stopnji subjektivnosti pri ocenjevanju tezko izogniti, saj ze mnenja piscev zbornika Esej in solski esej (Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport, 1993) o tem, kaksen naj bo dober solski esej, niso vedno usklajena.

V primerjavi s poukom knjizevnosti pa ucni nacrti za slovenski jezik na srednji stopnji od zacetkov usmerjenega izobrazevanja niso doziveli bistvenih sprememb, ceprav je v tem casu izredno hitro napredovala teorija poucevanja, izsla so teoreticna dela, ki se ukvarjajo z didaktiko slovenskega jezika, npr. Sporazumevanje in spoznavanje jezika O. Kunst-Gnamus. Ucenci pa se tujih jezikov ucijo s pomocjo privlacnih in didakticno dobro premisljenih ucbenikov, ob katerih so zastareli ucbeniki za slovenski jezik se bolj sivi. Edini ucbeniki za slovenski jezik na srednji stopnji, ki so na voljo, so nastali v casovni stiski pred zacetki usmerjenega izobrazevanja --- pisci so ze v casu prvih natisov pojasnjevali premajhno didakticno premisljenost, terminolosko neusklajenost in nepreglednost ucbenikov prav s casovno stisko, v kateri so nastajali.

Nespremenjeni ucbenik Slovenski jezik I je dozivel letos ze deseti ponatis, delovni zvezek k njemu pa kar trinajstega; se vedno nimamo slovarskega dela novega pravopisa, kaj sele pravopisa za solsko rabo, pogresamo slovarje sinonimov in antonimov, se zlasti pa dobre zbirke nalog, ki bi izhajale iz ustreznih besedil in bi pomagale ucitelju pri zahtevni nalogi oblikovanja jezikovnih zmoznosti.

Predmetni izpitni katalog za jezik se je moral prilagoditi veljavnim ucbenikom, ki pa ze dolgo niso vec ustrezni, na zacetku kataloga je zapisano opozorilo, da je namenjen le za prehodno obdobje --- do uveljavitve novih ucnih nacrtov in novih ucbenikov, kdaj bo to, ni povedano.

Katalog res zvesto sledi ucbenikom, od ucenca pricakuje, da bo na maturitetnem izpitu znal prav vse, kar je v stirih letih spoznal pri pouku slovenskega jezika --- od posebnosti praslovanskega glasovja do naglasnih tipov in posebnosti v rabi predlogov.

Ucni cilji so zasnovani vecinoma implicitno, prevladujejo glagoli znati, spoznavati, poznati, lociti, obvladati.

Vzorcna naloga za razclembo neumetnostnega besedila, ki je v prilogi kataloga, je v meni vsaj delno razbila strah, kako uskladiti prepricanje, da mora biti pouk slovenskega jezika sicer na teoreticno visoki ravni, a za ucence zanimiv, ziv, ce se le da, tudi privlacen, da jim mora privzgajati predvsem vescino ustnega in pisnega izrazanja v razlicnih zivljenjskih okoliscinah, ter zeljo, da bi ucenci cim bolje opravili maturitetni izpit, ki jim bo odprl ali zaprl vrata na univerzo.

Vzorcno nalogo iz kataloga sem preizkusila s skupino tridesetih dijakov tretjega letnika. Naloga ni bila vnaprej napovedana, saj me je bolj kot izid zanimalo, kaksno bo stalisce dijakov do tovrstne preskusnje in pa kako trdno je njihovo jezikovno znanje, ki se da pridobivati le pocasi in sistematicno.

Ucencem je bila naloga vsec, kar so komentirali takole: Test ni bil dolgocasen. / Lep, pregleden test. / Dobra stran je, da temelji na danem besedilu, iz katerega na realnih primerih izpises odgovore. / Mozna je bila uporaba zdravega razuma, ne samo znanja. / Ni bilo definicij, test je preverjal splosno znanje. / Vsec mi je bilo, ker je test zajemal vse jezikovne ravnine. / Dober preizkus znanja. Vprasanja so bila zelo razlicnih kategorij, vkljucno z najtezjimi. / Dobro: obsirnost, zanimiva sestava. Slabo: preglednost besedila. / Vprasanja so bila jasna. Termini razumljivi. / Dobro: vezanost na eno besedilo, morda konkrentizira resnicno znanje. Slabo: utesnjuje moznost sprasevanja.

Ucenci so mnenja o nalogi zapisali, preden smo razclenjevali popravljene teste. Tudi izidi so bili v skladu z njihovo ugodno oceno naloge dokaj dobri.

Vendar je v meni ob tako zasnovanem maturitetnem izpitu iz slovenskega jezika se ostalo nekaj dvomov, posebej ker sem resila se nekaj podobnih razclemb neumetnostnih besedil in sem tudi sama sestavljala tovrstne naloge. Nujnost dosledne standardizacije testov povzroci, da so vsi bolj ali manj reduktivni. Iz njih lahko razberemo predvsem, koliko je ucenec osvojil dejstev, veliko manj so lahko kazalec, koliksna je ucenceva jezikovna oziroma sporazumevalna zmoznost.

Pouk slovenscine se bo prav gotovo usmeril k pripravi ucencev na maturitetni preskus. Vsaj se nekaj generacij (najmanj tiste, ki zdaj obiskujejo prvi, drugi in tretji letnik srednje sole) se bo pripravljalo na maturo po katalogu znanj, ki je pred nami. Ali bo tako zasnovani pouk dovolj prispeval, da se bodo ucenci naucili organizirati svoje misli in jih tudi sporociti, da bodo znali oblikovati razlicne besedilne vrste --- pisma, porocila, navodila, grafikone, prirocnike...? Bo njihovo razmerje do materinscine tako, da se nam v prihodnosti ne bo treba vec sprasevati »slovensko ali anglesko«? Ali ne bo ustno sporocanje, ki je za clovekovo zivljenje bistveno, v imenu uspesne priprave na standardizirano maturo celo pri materinscini zanemarjeno? Od kot ideja, da bi ustni del izpita (samo 20 % ocene) nadomestila izpitna mapa, ki jo poleg dokazil o govornem nastopu spet sestavljata dva testa?

Ob vseh pomislekih pa prihajajoca matura za pouk slovenskega jezika in knjizevnosti gotovo prinasa tudi marsikaj pozitivnega:

Na podlagi zahtev, ki jih pred ucitelje slovenskega jezika postavlja predmetni katalog, bo treba znova razmisliti in dokazati, koliksna ucna obveznost ucitelju slovenskega jezika se omogoca kakovosten pouk.

---