Denis Poniz -- Nada Barbaric -- Marjan Strancar 1993:
Esej in solski esej, ZRSSS Ljubljana

Kot pripomocek za ucitelje in ucence srednjih sol je Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport ze v preteklem solskem letu izdal publikacijo Esej in solski esej avtorjev Denisa Poniza, Nade Barbaric in Marjana Strancarja.

V prvem prispevku Denis Poniz na kratko predstavi bistvo eseja. Uvrsti ga med polliterarne zvrsti, nakar prikaze njegove zacetke in razvoj. V skicirani obliki opozori na nevarnost, da bi ze vsak pisni izdelek pri humanisticnih predmetih razglasali za esej. Za pisanje eseja je namrec potrebna dolocena osebna zrelost pisocega in seveda vescina pisanja. Zato ne gre siliti v tovrstno pisanje ucencev na nizji stopnji izobrazevanja. Ob koncu da avtor nekaj navodil o obliki in vsebini solskega eseja ter navede spisek najznacilnejsih slovenskih esejev. Ob teh zgledih naj bi se ucitelj in ucenec usposabljala za pisanje eseja.

Sledi prispevek Nade Barbaric z naslovom Pot do solskega eseja. Avtorica uvodoma opozori na zagate pri dolocanju, kaj esej sploh je (razlicna raba terminov v nasem prostoru in drugod). Zatem konkretno prikaze, kako se ucenci (Gimnazija Bezigrad) usposabljajo za pisanje solskega eseja.

Prva stopnja je pisanje eseja na prosto temo. Pot se zacenja pri pisanju osnovnosolskih spisov. Ze ob prihodu na srednjo solo pa zacne ucitelj usmerjati ucence v pisanje solskega eseja. Avtorica zelo razvidno prikaze vse stopnje te poti. Vsako od stopenj podkrepi s pisnimi izdelki ucencev. Tako njene teoreticne predpostavke dobijo potrditev tudi v praksi.

Ko ucenci obvladajo pisanje eseja na prosto temo, jih ucitelj postopoma vodi v pisanje eseja na literarno temo. Tudi tu je vec stopenj, ki ob koncu privedejo do zastavljenega cilja. Celoten postopek je tudi tu argumentiran s pisnimi izdelki ucencev.

V celoti je prispevek Nade Barbaric zelo koristen za ucitelje, ki pripravljajo ucence za pisanje solskega eseja.

V Dodatku so v skicirani obliki navedeni napotki nekaterih tujih teoretikov za uspesno pisanje eseja. Vsekakor je to dobrodosla informacija in obenem tudi pomoc tako ucitelju kot ucencu.

Marjan Strancar se v svojem prispevku z naslovom Elementi za vrednotenje solskega eseja loteva zelo zahtevne naloge. Pri ocenjevanju solskega eseja (in se prej solskega spisa) se seveda zastavlja vprasanje objektivnosti. Zelo tezko je namrec doreci pravila, po katerih bi lahko resnicno objektivno izrekli sodbo oziroma formulirali oceno za posamezen solski esej.

Avtor ze uvodoma opozarja na razlicne dileme glede izbire in dolocitve kriterijev. Navede Bloomove kriterije za ocenjevanje solskega eseja. Ob pozornem pregledu ugotovimo, da so ti kriteriji zelo splosni in da so ucitelju verjetno le v skromno oporo.

Sledi prikaz preglednice, s pomocjo katere naj bi ucitelji ocenjevali solski esej in razsirjeni interpretativni esej. Vsak od elementov je dodatno pojasnjen. Preglednica je za ucitelje in bodoce ocenjevalce vsekakor koristna opora, verjetno pa bo praksa pokazala, da jo bo potrebno v posameznih postavkah se precizirati.

Marjan Strancar povsem upraviceno opozarja na veliko dodatnega dela za ucitelje slovenskega jezika, ki si prizadevajo ucence usposobiti za pisanje solskega eseja (priprave, popravljanje, spremljanje, vrednotenje).

Ob koncu publikacije je podano porocilo Nade Barbaric o analizi pisnih izdelkov tretjesolcev, prijavljenih za poskusno maturo 1994. Avtorica klasificira prispele pisne izdelke, jih ovrednoti in za vsako skupino navede konkretne primere. V zakljucku opozori na zelo razlicno kvaliteto prispelih spisov, na neenoten pristop in precejsnjo zmedo pri dolocitvi osnovnih kriterijev. Povsem pravilno ugotavlja, da je celoten projekt sele v zacetku, kar bo seveda treba upostevati tudi pri vzpostavitvi enotnih kriterijev ocenjevanja.

Opozoril bi na dejstvo, da se nedoslednosti pri rabi strokovnih izrazov pojavljajo tudi v tej publikaciji. Denis Poniz za esej uporablja termin polliterarna zvrst, Nada Barbaric pa rabi termin polliterarna vrsta. Cas bi ze bil, da se slovenisti dogovorimo o enotni rabi terminov.

Iz vsega zapisanega je razvidno, da je publikacija resnicno koristna za ucitelje in ucence v srednji soli, saj jim nudi potrebne informacije in napotke glede pisanja in ocenjevanja solskega eseja. Ze poskusna matura pa bo pokazala dolocene rezultate in obenem opozorila na eventualne probleme, zato bo verjetno potrebno to publikacijo se dopolniti z novimi dognanji.