Sporocilo Slavisticnega drustva Slovenije

Krsko in Pisece sta izbrana zaradi stoletnice Pletersnikovega slovarja; temu bo posvecena osrednja tema zborovanja na dopoldanskem plenarnem zasedanju v cetrtek, 6. 10. 1994. V cetrtek popoldne bo zasedanje posveceno osrednji knjizevnostni temi --- eseju.

V petek dopoldne bo najprej na vrsti sodobno slovensko besedno bogastvo, govorili bomo o zapisovanju izrazja po vseh slovenskih krajih. Nato bo obcni zbor SDS; pregledali bomo dveletno delo, se dotaknili aktualnih stanovskih, jezikovnih, literarnih ter drugih, za drustvo pomembnih vprasanj in volili nov odbor.

V petek popoldne bosta dve okrogli mizi o didaktiki; prva bo posvecena maturi, druga pa osnovnosolski problematiki.

V soboto bo ekskurzija po okoliskih krajih, na koncu se bomo zbrali v Pisecah, kjer bo slovesnost in ogled Pletersnikove domacije in muzeja.

Med temi prireditvami in ob vecerih bodo spremljevalne prireditve.

Zdaj zbiramo prijave za predavanja in za sodelovanje pri okroglih mizah, ponudbe za spremne prireditve in predloge za nove clane upravnega odbora.

Natancnejsi program bo objavljen v zacetku junija.

V letih 1993, 1994 in 1995 mineva sto let, kar je v snopicih zacel izhajati Pletersnikov Slovensko-nemski slovar in sta izsli prva in druga knjiga tega najpomembnejsega dosezka v slovenskem knjiznem slovaropisju 19. stoletja. Slavisti se bomo spomnili profesorja Maksa Pletersnika in njegovega velikega jezikoslovnega dejanja skupaj s Pletersnikovi rojaki iz rojstnega kraja in z vso slovensko javnostjo.

Spomin na ta dogodek bomo obudili

• najprej z udelezbo na osrednji slovesnosti v Pisecah 15., 16. in 17. septembra 1994 z odprtjem spominskih prostorov v obnovljeni Pletersnikovi rojstni hisi, kjer bo prikazano jezikoslovcevo zivljenje in delo;

• na letnem strokovnem posvetovanju slovenskih slavistov v Krskem 6., 7. in 8. oktobra 1994, na katerem bo osrednja tema Pletersnikov slovar. V tem okviru bo organiziran obisk Pletersnikove rojstne hise v Pisecah (letosnje posvetovanje bo dopolnil tudi redni obcni zbor drustva);

• s posebno ucno enoto (Pletersnikovo uro) po vseh osnovnih in srednjih solah, posveceno spominu na Pletersnika in pomenu slovenskega slovaropisja. Pobudo za tako aktualizacijo ucne snovi je Slavisticno drustvo Slovenije dalo Zavodu Republike Slovenije za solstvo in sport; uresnicili jo bomo z zavodovo pomocjo. Kjer bo to mogoce, bomo obudili spomin na Pletersnika tudi na fakultetah.

Zeleli bi, da bi --- podobno kot pri drugih podobnih dejanjih --- po solah zbirali tako imenovani Pletersnikov tolar (po 10 SIT); z zbranim denarjem bi mladi in skupaj z njimi tudi drugi obcani podprli Pletersnikov odbor v Pisecah pri obnavljanju rojstne hise in Pletersnikovega muzeja. Zbrani denar se posilja na racun st. 51600-620-16-983-82710-2317-62, na naslov Odbor Maksa Pletersnika, Pisece.

Seznanjanje ucencev s slovenskim slovaropisjem in s Pletersnikom bo vsak ucitelj vpletel v svoje sicersnje redno delo, po moznosti ob besedoslovju, besedotvorju, zgodovini knjiznega jezika, obravnavah slogovnih vprasanj in podobnem. Vsebino in nacin bo izbral vsakdo sam. Priporocamo pa, da ucitelj

• pokaze ucencem Pletersnikov slovar ali vsaj nekaj fotokopiranih strani in ob njem Slovar slovenskega knjiznega jezika;

• na kratko predstavi zivljenje in delo Maksa Pletersnika; iz njegovega dela naj poudari tisto, kar bi utegnilo ucence posebej zanimati (npr. v strokovni soli terminologija).

Predstavitev naj vsebuje pomen Pletersnikovega slovarja v obdobju politicnega boja za enakopravnost slovenskega jezika v javnem zivljenju Slovencev: slovar je bil s svojim besediscem dokaz, da je slovenscina razvita za javno rabo. S tem je jezikoslovje prispevalo pomemben delez k izpolnjevanju politicnega programa Zedinjene Slovenije iz leta 1848, ko je v 2. tocki zahteval za slovenski jezik enak polozaj, kot ga je imela nemscina.

Drugi del predstavitve naj bo namenjen besedi, besedoslovju, tudi besedotvorju. Ucitelj naj po moznosti primerja uvoda v Pletersnikov slovar in Slovar slovenskega knjiznega jezika ter pokaze na razliko v kvalifikatorjih. Nato naj v skladu s stopnjo sole pokaze na posamezne besede, na zvezo med slovarjema in na razlocke; ne nazadnje na okoliscine potrebe po velikem dvojezicnem slovarju konec 19. stoletja in na okoliscine, v katerem nastajajo enojezicni slovarji danasnjega dne.

Predstavitev naj bo po vsebini in metodi taksna, da ne bo zgolj dodajala novega poglavja ucni snovi, ampak naj pritegne k premisljevanju o besedi, o njeni vrednosti, o tezi po izvoru domace besede in o razkrajanju domacega sveta z nacrtno ali podzavestno izbiro »vecvredne« tuje besede. Ce je mogoce, naj ta opozorila pokazejo na veliko moc besede, zato naj ne bodo zasnovana kot aktivisticna parola. Menimo, da so idealna priloznost za odprtje nujne razprave o razmerju ucencev do vrednosti besede, naj bo izrazilo misli ali zunanje znamenje nasega bivanja v slovenskem prostoru.