Umetnostno besedilo kot izhodisce za obravnavo besedotvorja v osnovni soli

1.1   Besedotvorju je v osnovno- in srednjesolskih ucbenikih¹ odmerjenega malo casa pri jezikovnem pouku.

1.2   Besedotvorje je izrazito prakticnega pomena, saj raziskuje tvorbo besed, prav besedje pa predstavlja zivljenjsko moc vsakega jezika, saj se mora na splosne druzbene procese odzivati tako, da nove gmotne in duhovne dobrine ustrezno poimenuje. Zato je temeljni namen te jezikovne ucne vsebine, uzavestiti tvorbne moznosti slovenskega jezika in s tem pri govorecih in pisocih oblikovati do jezika ustrezno razmerje, v izbiri jezikovnih sredstev dalec od cezmernega purizma in hkrati dalec od slepega prevzemanja vsega tujega.

1.3   Sodobna slovenska besedotvorna teorija, temeljeca na tvorbno-pretvorbnem postopku, se je zacela oblikovati v drugi polovici 70. let² in je do danes prispevala stevilne nove celovite poglede na tvorbno moc slovenskega jezika. Upraviceno se postavlja vprasanje o strokovni usposobljenosti uciteljev za ustrezno in ucinkovito predstavitev teh vsebin, se zlasti rodov, ki so bili delezni le visjesolskega izobrazevanja. Ali drugace: gre za pomembnost spremljanja jezikoslovnega razvoja, vsaj v obliki strokovnih seminarjev, kolikor ni ze v vsakem ucitelju to nacelo vrasceno kot del poklicnoeticne zavezanosti. Prav zato naj prispevek spodbudi vse ustvarjalne ucitelje, da bodo z izvirnim prijemom znali priblizati to nadvse pomembno in zanimivo jezikovno podrocje.

2   Ucna praksa, da se jezikovni pojav predstavi ob ustreznem knjizevnem besedilu, je ze ustaljena in dostikrat preizkusena. Zdi pa se, da dobiva posebno veljavo prav zdaj, ko je v ospredju nacelo integriranega pouka, ki pelje k povezovanju medpredmetnih podrocij na eni in znotrajpredmetnih podrocij na drugi strani. Za nase razmisljanje je pomembno slednje, in sicer iskanje sticisc med jezikovnim poukom in knjizevnostjo, predvsem v smislu raziskovanja tipicnega jezikovnega pojava v besedilu in ugotavljanja njegovih vplivov na pomenske in estetske odzive pri bralcu.

2.1   Izhodisce takega dela je ustrezno besedilo; zadostiti mora vsaj trem merilom:

• dovolj velika pogostnost in raznolikost jezikovnega pojava, ki ga predstavljamo;

• besedilo naj bo po moznosti ze znano, da je pozornost bolj preusmerjena od vsebine k obliki;

• dolzina takega besedila naj ne bo prevelika.

2.2   Pogoj za besedotvorni pristop k besedilu je poznanje temeljnih pojmov: netvorjenka --- tvorjenka, podstava --- obrazilo.³

SONCEK BOZA ...
Soncek boza tacice,
nase bele macice.
O, da je lenuska,
to pa ni resnica, ---
ona je predica.
Kadar naigra se,
za kolovrat sede,
zamezi in prede.

sonc-ek <- majhno sonce
tac-ice <- majhne/ljubke tace
mac-ica <- ljubka maca
lenus-ka <- lenuh zenska/zenski lenuh
resn-ica <- tisto-_z, ki je resno/resna stvar
pred-ica⁴ <- tista, ki prede
na-igrati se <- igrati se dovolj/na pretek
kol-o-vrat-o <- tisto-_z, ki vrti kolo⁵
za-mezati <- mezati dolgo/za nekaj casa

1. izpeljanke iz enodelne podstave z desnim --- priponskim obrazilom:

a) pri navadni izpeljanki (In) se v obrazilo pretvori jedrna sestavina skladenjske podstave: resna stvar -> resn-ica;
b) pri modifikacijski izpeljavi (Im), kjer nastajajo npr. custveno zaznamovane tvorjenke, je obrazilo pretvorba odvisne sestavine skladenjske podstave: majhno sonce -> sonc-ek⁶;

2. sestavljenke (Se) so iz enobesedne podstave z levim --- predponskim obrazilom: igrati se dovolj/na pretek -> na-igrati se;

3. zlozenka (Z) vsebuje najmanj dve predmetnopomenski besedi v podstavi, obrazilo je v nasem primeru dvodelno (medponsko-priponsko: tisto-_z, ki vrti kolo -> kol-o-vrat-o.

Ucenci bodo zlahka ugotovili, da prevladujejo izpeljanke, ki so pomensko manjsalnice in ljubkovalnice ter izrazajo pesnikovo prizanesljivost do resnicne lenobnosti macke, ki ji hudomusno pripise delavnost predice. Tako povezavo namrec omogoca vecpomenskost glagola presti 1. 'z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit' 2. 'oglasati se z mrmrajocim, brnenju podobnim glasom' (SSKJ IV, str. 57).

2.3   Besedotvorno ustvarjalnost je zdaj treba prepustiti se ucencem.

2.3.1   V besedilu poiscejo mesta, kjer bi se pesnik lahko izrazil ljubkovalno ali kako drugace, pa se ni. Kaksen vpliv bi imela na besedilo taka jezikovna izbira:

bozati : boz-k-ati <- rahlo/ljubko bozati
bela : bel-kasta <- nekoliko bela
sedeti : sed-k-ati <- ljubko sedeti
presti : pred-k-ati <- ljubko presti.

2.3.2   Vse tvorjenke, ce je le mogoce, pretvorijo v netvorjene besede in ugotavljajo pomenske in ritmotvorne spremembe tako oblikovanega besedila:

Sonce boza tace,
nase bele mace.
O, da je lena ---
to pa ni res,
ona prede.
Kadar dovolj se igra,
za tisto, kar prede, sede,
dolgo mezi in prede.

2.3.3   Vsem v prvi fazi izpisanim tvorjenkam je mogoce z dodajanjem razlicnih obrazil spremeniti pomensko in stilno vrednost. Ucenci pri tem crpajo iz lastnega besednega zaklada ter iz SSKJ, od koder razbirajo pomenske odtenke:

sonc- : -ece -> soncece (ljubk.)
tac- : -ka -> tacka (ljubk.)
tac- : -ura -> tacura (slabs.)
lenuh- : -inja -> lenuhinja (slabs.)
lenuh- : -a -> lenuha (slabs.)
lenuh- : -ica -> lenuhica (ljubk./manjs.)
mac- : -ka -> macka (nezazn.)
pred- : -ilja -> predilja (zaznam.)
pred- : -ilka -> predilka (zaznam.)

3   Stopnjevano zahtevnost pomeni besedotvorno opazovanje proznega besedila, kar je primerno kot vaja za utrjevanje ze znanega. Poglejmo odlomek iz mladinske pripovedi Bohumila íha Divji konjicek Rin.⁷ Izbor je spet spodbujen z raznovrstnostjo tvorjenk in prevladujoco modifikacijsko tvorbo, kar je sploh posebnost literarnih del, namenjenih za mlade.

Rin je z zadkom cofnil v vodo, glavo je drzal navzgor, usesa je postavil, kot da bi hotel prebosti nebo in v trenutku je oral vodo, kot bi imel plavuti namesto kopit. Z glavo se je blizal otoku, za seboj je puscal vzvalovljeno crto. Jakub je veslal za njim in okuzen z mocjo Rinove pozeljivosti in objestnosti je z vesli skropil na vse strani. Danijela je sla medtem proti domu. Lica so ji rdela in srce ji je v tem trenutku gorelo bolj kot razum. Prav lahko bi zasla sredi belega dne.

»Halo! Halo!« sta vzklikala fanta na bregu otoka.

»Rin! Ti nagajivec rdeckasti! Jezlivcek! Norcek! Glavica grivasta! Uhacek! Neposlusnez!«

»Ded! Dedek!« je klicala Karolina. »Jaz sem tu!«

Konjicek se je povzpel na breg svez in cist, Jakub je lovil ravnotezje na colnicku in skocil cez klopi prav na trdna tla otoka.

3.1   Za lazje delo vse tvorjenke izpisemo v slovarski obliki in jim dolocimo podstave:

zad-ek <- tisto-z, ki je zadaj	In
cof-niti <- narediti cof	In
po-staviti <- staviti kvisku/pokonci	Se
pre-bosti <- bosti skozi	Se
tren-utek <- tisto-z, ki je (dolgo) kot tren	In
namesto8 <- na mesto	Skl
bliz-ati <- delati blizu	In
pusc-ati <- veckrat pustiti	Im
vzvalovlj-en <- tak, ki vzvalovi	In
vesl-ati <- delati z vesli	In
okuz-en <- tak, ki se okuzi	In
Rin-ov <- tak, ki je od Rina	In
pozeljiv-ost <- to, da je pozeljiv	In
objestn-ost <- to, da je objesten	In
medtem <- med tem	Skl
rd-eti <- postajati/biti rdec	In
za-iti <- iti drugam	Se
nagajiv-ec <- tisti, ki je nagajiv	In
rdec-kast <- precej rdec	Im
jezljivc-ek <- majhen jezljivec	Im
norc-ek <- majhen norec	Im
glav-ica <- majhna glava	Im
uhac-ek <- majhen uhac	Im
neposlusn-ez <- tisti, ki je neposlusen	In
ded-ek <- dragi ded	Im
konjic-ek <- dragi konjic	Im
po-vzpeti <- vzpeti navzgor	Se
ravn-o-tez-je <- to, da je ravna teza	Z
colnic-ek <- majhen colnic	Im
trd-en <- zelo trd	Im

podstava		I. stop.		II. stop.
konj	majhen konj	-> konj-ic	majhen konjic	-> konjic-ek
coln	majhen coln	-> coln-ic	majhen colnic	-> colnic-ek
nor	tisti, ki je nor	-> nor-ec	majhen norec	-> norc-ek
uho	tisti, ki ima (veliko) uho	-> uh-ac	majhen uhac	-> uhac-ek

4   Kakor izvedba taksnih ucnih ur zahteva od ucitelja veliko priprav, so vendarle ucinkovitejse, saj so ucenci v prvem primeru ves cas dejavni ustvarjalci novih besed in besedil, ki so glede na stilni in pomenski ucinek zelo razlicne variante pesnikove ubeseditve, v drugem pa zavestni opazovalci jezikovne sestave dolocenega besedila. Besedotvorje dobi pri ucencih povsem konkretno in prakticno vrednost ter se funkcionalizira na eni strani s spoznanjem, da slovenski jezik premore bogate tvorbne moznosti, pri cemer je vsaki besedi dodeljen dolocen pomenski in funkcijskozvrstni polozaj, in na drugi, da umetnostna dela navadno vsebujejo izrazitejsi custveni naboj, kar se kaze tudi v jezikovni sestavi --- v pogostejsih modifikacijskih tvorjenkah.

Povzetek

Tvorbo besed je primerno predstaviti ob ustreznem besedilu, saj le v njem besede celoviteje izrazajo svoje oblikovno-pomenske lastnosti, ki so tudi lazje razpoznavne v primerjavi z izoliranim opazovanjem. Hkrati pa lahko ucenci z dejavno uporabo tvorbnih vzorcev ustvarjalno spreminjajo ubesedeno na ravni izbire besed ter ugotavljajo razlicno stilno vrednost tvorjenk in njihovo zastopanost glede na tvorbno vrsto v dolocenem besedilu.

Opombe

¹

France Zagar: Nas jezik 8, str. 76-78, Ljubljana 1987.
Janez Dular, Tomo Korosec: Slovenski jezik 3, str. 16-23, Maribor 1983.

²

J. Toporisic: Besedotvorna teorija, SR (24) 1976, 163-177.
J. Toporisic: Teorija besedotvornega algoritma, SR (28) 1980, 141-151.
A. Vidovic Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk, Ljubljana 1988.

³

Netvorjenka je beseda, ki ji ni mogoce dolociti podstave in besedotvornega obrazila.
Podstava je del tvorjenke, s katero se druzi obrazilo. Dobimo jo tako, da besedi odvzamemo slovnicne lastnosti: samostalniku rodilnisko koncnico (vrabca : vrabc-+-ek ->vrabcek); pridevniku I z. ali R m. spola (okrogla, okroglega : okrogl-+-ina -> okroglina), pri glagolu pa dobimo podstavo iz nedolocnika (igrati : igra-+-lec -> igralec) ali iz zenske oblike deleznika na -l (pekla : pek-+-a -> peka). (Prim. J. Toporisic SR (24) 1976, str. 163.)

⁴

Nekatera obrazila krnijo glag. pripono (pred-ica <- tista, ki prede ne morda *prede-ica), spet druga ne (igra-lec <- tisti, ki igra, ucitelj <- tisti, ki uci).

⁵

A. V. Muha v razpravi Besedni pomen in njegova stilistika (XXII. SSJLK 1976, 79-91) ugotavlja, da je besedotvorni pomen abstraktnejsi od slovarskega.

⁶

Nekatera priponska obrazila povzrocajo glasovne premene podstave.

⁷

Bohumil íha: Divji konjicek Rin, Ljubljana 1987, 124-125.

⁸

Sklop (Skl) je tvorjenka, nastala s strnitvijo sestavin skladenjske podstave brez medpone.