Katere slovarje smemo pricakovati po izidu Slovarja slovenskega knjiznega jezika

0.1   Nacrti za SSKJ so bili izdelani ze pred tridesetimi leti. V tistem casu je bilo v jezikoslovni stroki marsikaj veliko manj domisljeno, razjasnjeno in pretehtano, kot je danes. Pisci oz. uredniki SSKJ-ja so med izhajanjem posameznih knjig prihajali do novih spoznanj in videli izboljsave, ki jih je prinesel razvoj slovaropisne, besedoslovne in sploh jezikoslovne stroke. Vendar pa so zaradi kontinuitete v SSKJ-ju morali vecinoma ostajati pri starem in vztrajati pri tistem, kar je bilo zasnovano v prvi knjigi, ceprav ni bilo najboljse. (Te pomanjkljivosti bo treba odpraviti v novih slovarjih.) Zaradi tovrstne konservativnosti se je v SSKJ-ju razvoj jezikoslovne misli, kot pravijo ocitki, kar malce ustavil. Vendar si je nemogoce predstavljati, da bi se tako obsezno zastavljeno delo spreminjalo od knjige do knjige, saj bi se zadnja knjiga potem prevec razlikovala od prve. Tako pa je SSKJ jezikovnoteoreticno in slovaropisno zaokrozena celota. Z zelo bogatim gradivom bo se lep cas vir in glede obdelave tudi zgled za druge slovarje, ki jih je treba se napisati. Seveda pa bi se bilo tudi nevarno prevec uspavati ob SSKJ-ju, saj bo treba nove slovarje delati z upostevanjem novih teoreticnih spoznanj in novejsega, vecinoma racunalnisko pridobljenega in obdelanega gradiva.

1   V leksikoloski sekciji Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, kjer je nastal tudi SSKJ, bo neposredno in natancno po racunalniskem vnosu vseh petih knjig SSKJ-ja nastal odzadnji slovar. Za prav sirok krog bralcev ta slovar sicer ne bo prevec zanimiv, jezikoslovci pa ga bodo s pridom uporabljali. (Zasnova odzadnjega slovarja je ze bila predstavljena (Weiss 1990).)

V navadnem slovarju so besede najveckrat razvrscene po abecedi, in to tako, da so najprej navedene besede, ki se zacenjajo s crko a, nato besede, ki se zacenjajo s crko b, itd. V odzadnjem slovarju beremo besede prav tako abecedno, vendar pa od konca proti zacetku, tj. z desne na levo, tako da so najprej navedene besede, ki se koncujejo s crko a, nato tiste, ki se koncujejo s crko b, itd. Tako so potem na enem mestu zbrane besede, ki se koncajo na doloceno crko oz. na vec enakih crk; na crke ost se recimo koncajo besede óst, mladóst, kóst, enákost, neenákost, stárost. V odzadnjem slovarju bodo navedene v tem zaporedju, ki bo tudi sicer strogo abecedno, vendar tako, da se bodo npr. med besede z isto pripono vrivale besede, ki se le koncujejo ali glasijo enako kot pripone. (Za odzadnji slovar razlicne besedotvorne sestavine niso pomembne --- te mora upostevati besedotvorni slovar, o katerem je govor v tocki 3.)

Odzadnji slovar bo pomembna in koristna pridobitev za slovensko jezikoslovje in za jezikoslovje sploh, za solsko rabo in za kvantitativno (statisticno) jezikoslovje. V njem bodo namrec objavljene tudi stevilcne preglednice, v katerih bodo z nekaterih vidikov prestete iztocnice iz SSKJ-ja, ze v samem slovarskem delu odzadnjega slovarja pa bodo predvidoma sproti navedeni sestevki enakih koncnih socrkij v iztocnicah (z loceno stetimi naglasnimi dvojnicami). Natancno in se posebej pozorno v levo, tj. proti zacetku iztocnice, bodo presteta socrkja, ki se ujemajo s priponami. Stevilcni podatki v odzadnjem slovarju bodo morali biti izcrpni, saj bo ta slovar na podrocju statisticnega jezikoslovja oral ledino, tako da bodo primerjalno uporabni sele cez cas, ko bodo objavljena se druga tovrstna statisticna dela in tudi drugi odzadnji slovarji, ki bodo uposetevali recimo se lastnoimensko gradivo. (V casu izhajanja SSKJ-ja se je npr. zelo povecalo stevilo izglagolskih pridevnikov na -ljiv. Tako recimo v prvi knjigi se ni pridevnikov berljiv in gledljiv (navedena sta v dodatku v peti knjigi), v tretji knjigi ze najdemo pridevnik obrnljiv, medtem, ko je v peti v kar obseznem clanku predstavljen pridevnik uporabljiv. Cez cas bomo v slovarju podobnega obsega najbrz lahko nasli se primer zaposljiv (pojavlja se recimo v zvezi tezko zaposljivi poklici). Stevilo pridevnikov na -ljiv bo zanimivo primerjati z ze izdelanimi slovenskimi odzadnjimi slovarji in s tistimi, ki bodo izsli kdaj pozneje.)

2   Ko bo na voljo dovolj velika kolicina racunalniskih vnosov primernih besedil raznih zvrsti, bo iz njih mogoce narediti se dve za jezikoslovce pomembni deli, namrec pogostnostni slovar in odzadnji morfemski slovar.

2.1   V pogostnostnem slovarju bodo navedene besede, ki bodo izvirale iz natisnjenih del raznih zvrsti. V slovarju bodo besedne oblike zbrane pod osnovno slovarsko obliko --- tako samostalniki vecinoma v imenovalniku ednine in glagoli vecinoma v nedolocniku ---, slovar pa bo koristen zato, ker bo statisticno dolocil osnovno besedisce slovenskega jezika, saj bodo razlicne besedne oblike pri osnovni slovarski obliki sestete. Sestavljavci predvsem manjsih slovarjev bodo iz njega lahko ugotovili, katere besede morajo upostevati v osnovnem slovarju z npr. tisoc, pet ali deset tisoc besedami.

2.2   Odzadnji slovar, ki bo narejen po SSKJ-ju, bo imel npr. besedo miza zapisano samo v imenovalniku ednine, odzadnji morfemski slovar pa jo bo (tudi s stevilcnimi podatki) predstavil v vseh tistih sklonih in stevilih, v katerih bo nastopala v besedilih. Tako bo mogoce kvantitativno (statisticno) ugotoviti, kateri skloni posameznih sklanjatev so najpogostnejsi, kako pogosto se posamezne glagolske oblike uporabljajo v besedilih ipd.

3   SSKJ bo tudi podlaga za nadaljnje besedotvorne raziskave slovenskega jezika in ustrezno izhodisce za besedotvorni slovar, ki bo prav tako namenjen predvsem jezikoslovcem. V odzadnjem slovarju bosta besedi kost in neenakost zapisani cisto blizu, v besedotvornem slovarju pa bosta stali dalec narazen. Beseda kost je besedotvorno gledano netvorjena, medtem, ko je beseda neenakost tvorjena, saj je narejena iz predpone ne-, podstave enak- in pripone -ost. Le v besedotvornem slovarju bo mogoce najti zbrane besede, ki imajo nekatere naglaseno in druge nenaglaseno pripono -ost, potem npr. vse tiste, katerih koren je vod- s pomenom 'voditi' (nekatere od njih so vod, vódstvo, vodíteljica, knjigovódja, racunovódkinja, mulovódec, vodovod, povódec in prevod, spremenjena podstava vaj- pa je se recimo v primerih zavájanje in prevajálec). Samo v besedotvornem slovarju so lahko na enem mestu zbrane besede z nicto pripono, npr. pék, vod, beloglav (nicte pripone imajo v tem primeru seveda razlicne pomene). Tako bo besedotvorna teorija preizkusila svoja spoznanja na vseh knjiznih besedah, utrdila pa se bo tudi zavest o besedotvornih vrstah in pripadnosti posameznih besed.

4   Iz SSKJ-ja bo vecinoma crpal gradivo tudi slovnicni slovar, ki pa bo v primerjavi z odzadnjim in besedotvornim siroko uporaben. Najprej bo izdelan v racunalniski obliki, tako da bo racunalnik z ustreznim programom omogocil ugotoviti vse oblike dolocene besede: pri samostalnikih bodo navedeni vsi skloni, pri pridevnikih vse oblike v vseh spolih in sklonih, pri glagolih bo mogoce najti vse pripadajoce oblike itd. Seveda pa bo program z besedno (in pozneje stavcno) analizo omogocal ugotavljati osnovne slovarske oblike besed --- to bo izvajal z racunalniskim tematizacijskim slovarjem; glagolskim oblikam pecem, pékel, peci bo recimo pripisal nedolocnik peci. (Besedo pekel bo, ce ne bo onaglasena, racunalniski program lahko prepoznal tudi kot samostalnik moskega spola --- nejasnost bo resil delavec v dialogu z racunalnikom.)

To delo bo predvidoma izslo tudi kot knjiga, v kateri bodo na zacetku v preglednicah vsi tipi pregibanja opremljeni s stevilkami, v slovarskem delu pa bo vsaka beseda imela navedeno stevilko tipa, ki bo ustrezala tisti v preglednicah. (Sicer so podatki o pregibanju besed dosegljivi tudi v uvodu v prvi knjigi SSKJ-ja, vendar pa so marsikdaj predstavljeni tako skrceno, da ob njih celo vesci uporabnik ostane v dvomu. Iz uvoda in iz gesla v slovarskem delu SSKJ-ja recimo ni mogoce enoumno razbrati kvalitete e-ja v daj., mest. in or. edninski osnovi samostalnikov srednjega spola, ki spadajo v mesani naglasni tip (npr. pri mesó, nebó in testó).)

5   V SSKJ-ju je ze zajeta slovenska frazeologija, torej stalne besedne zveze, kot so recimo na vse kriplje 'zelo', presteti kaj na prste (ene roke) 'biti cesa zelo malo' ali hladna vojna 'sovrazna meddrzavna politika brez oborozenih spopadov'. Vendar pa so kritiki SSKJ-ja (npr. Peterman 1988 in E. Krzisnik 1987/88) opozorili, da stalne besedne zveze v njem niso prikazane in razlozene, kot zahtevajo novejsa slovaropisna dognanja. Dobra je v SSKJ-ju misel, da bi bile stalne besedne zveze predstavljene pri vseh posameznih polnopomenskih sestavinah (hladna vojna recimo pri hladen in pri vojna), slabo pa to, da ni izpeljana dosledno. Prav tako stalne besedne zveze niso najprej navedene v slovarski obliki frazema, saj zdaj iz SSKJ-ja ni mogoce vedno jasno izvedeti, katere sestavine stalne besedne zveze so obvezne in katere neobvezne (fakultativne), pa tudi ne, kaj je sobesedilo stalne besedne zveze. Tako je recimo cisto ustrezno navedena pogovorna stalna besedna zveza nositi glavo v torbi 'biti v smrtni nevarnosti', slabo pa zveza ta ima pa slamo v glavi --- primerno bi bilo zapisati imeti slamo v glavi, pripisana razlaga pa bi morala biti 'nic ne vedeti ali ne znati'. (Vzrok za tovrstno ureditev frazeoloskega gradiva nudi Frazeoloski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika (Matesic' 1982).)

5.1   Frazeoloski slovar bo moral poleg razlag predstaviti tudi sodobne ponazarjalne primere; v SSKJ-ju ob stalnih besednih zvezah ponekod manjkajo, najveckrat pa so v njem predstavljeni kar kot besedilna oblika. To pa tudi pomeni, da bo v frazeoloskem slovarju stalna besedna zveza --- drugace kot v SSKJ-ju --- lahko obdelana le na enem mestu: zveza imeti slamo v glavi recimo pod slama, saj je to prvi samostalnik v stalni besedni zvezi, pri drugih dveh polnopomenskih sestavinah --- namrec pri drugem samostalniku glava in glagolu imeti --- pa bo uporabnik nasel kazalko, ki ga bo napotila na besedo slama. Tako zbrane stalne zveze bodo se stilno, zvrstno, casovno in drugace ovrednotene, s cimer bo frazeoloski slovar kar najsirse uporaben. Omogocal bo ustreznejso rabo stalnih besednih zvez, saj so pisoci in govoreci ravno pri stalnih besednih zvezah zelo netrdni in do neslovenskega, ki prodira v slovenscino, se posebno nekriticni. (Predvsem v publicistiki je mogoce srecati stalne besedne zveze prekrizati pesti, znajti se v skripcu, vrag je odnesel salo in podobne. Tu bo frazoloski slovar tudi normativen.)

6   Na izdelavo caka tudi se sodobni sinonimni ali sopomenski slovar slovenskega jezika. Z gradivom, zbranim v SSKJ-ju, in z dodatnimi raziskavami bo mogoce sestaviti sopomenski slovar, ki bo zdruzil besede z enakim ali priblizno enakim pomenom in take, pri katerih se ujemajo le posamezni pomeni, prikazal pa bo tudi razmerja med njimi. Sopomenski slovarji v zadnjem casu dozivljajo pravi razcvet, saj so recimo samo v Veliki Britaniji v nekaj zadnjih letih izsli kar trije obsezni novi.

6.1   Tuji sopomenski slovarji nihajo med dvema skrajnostma. V razlikovalnih sopomenskih slovarjih so posamezni pomeni natancno loceni in opremljeni s ponazarjalnim gradivom. Tak sopomenski slovar je zelo uporaben kot ucni pripomocek za tujce, manj ustrezen pa je za prakticno rabo. Zbirni sopomenski slovarji pa zanemarjajo razlage, ceprav so lahko nakazane, upostevajo stilne in zvrstne dvojnice k sopomenkam pa tudi stalne besedne zveze. Nekateri sopomenski slovarji (tak je npr. nemski slovar Die sinn- und sachverwandte Wörter iz zbirke Duden (Müller 1986)) upostevajo se t. i. nadpomenke, tako da recimo v geslu pecivo najdemo celo sezname na razlicne nacine pripravljenih vrst peciva, v geslu ozvezdje imena ozvezdij, v geslu mesec pa imena vseh mesecev v letu s sopomenkami. Seveda bo tako izdelan sopomenski slovar namenjen predvsem tistemu, ki jezik obvlada --- tujca, ki se slovenscine sele uci, bi lahko zapeljal in mu prej skodil kot koristil. (Prim. Hausmann idr. 1989-90: 1067-1080.)

6.2   Za zacetek bi bilo dobro izdelati zbirni sopomenski slovar slovenskega jezika, katerega poglavitna naloga bi bila pomoc pri tvorjenju besedil. (V anglesko govorecem svetu imenujejo tak slovar tezaver.) Pri pisanju veckrat potrebujemo besedo, ki jo pasivno sicer poznamo, a se je v tistem trenutku ne spomnimo, novo pa iscemo zato, ker se zelimo izraziti posebej natancno ali ker s ponavljanjem nocemo pokvariti stila. Pri pisanju je treba tudi kar se da izrabljati dvojnice. V zbirnem sopomenskem slovarju bi v geslu priblizno najbrz nasli primerno ovrednotene ustreznice nekako, okoli, kak -a -o, okrogel -gla -o, cirka, po oceni, morda in mogoce, pokazano pa bi bilo se k skoraj, kjer bi nasli blizu, picel -cla -o in slab -a -o, ter k nad, kjer bi imeli (nekaj, malo) nad, (nekaj, malo) cez, (nekaj, malo) vec kot, dober -bra -o in obilen -lna -o.

7   Doslej tudi se ni bil napisan slovenski antonimni ali protipomenski slovar, v katerem bi bile zbrane besede in stalne besedne zveze z nasprotnim pomenom. Protipomenski so npr. pari star in mlad, ziv in mrtev, moski in zenska, poletje in zima, zaznamovan in nezaznamovan, zaceti in nehati, za in proti. Tudi ta slovar bo --- tako kot sopomenski --- uporabniku predvsem pomagal tvoriti besedila in siriti besedisce ter izbirati prave ali posebne pomenske odtenke. Beseda sonce ima lahko za protipomenski par besedo mesec, zemlja, senca ali dez, ce besedo sonce uporabimo kot sopomenko k besedama luc in svetloba, pa sta lahko protipomenki tudi besedi tema ali mrak. Protipomenski slovar bi lahko bil tudi kar vkljucen v sopomenskega. (Prim. Hausmann idr. 1989-90: 1081-1083.)

8   Koncani SSKJ bo morda lahko popravil macehovsko stalisce do slovenscine, ki se kaze v dvojezicnih slovarjih, saj ponuja izboljsavo slovenskega deleza v slovensko-tujejezicnih slovarjih. Tujejezicni uporabnik npr. v slovensko-angleskem slovarju ne more najti kaj vec kot zapisano slovensko iztocnico, pa se to brez pregibnostnih oblik, medtem ko je v anglesko-slovenskem slovarju podatkov pri angleskih iztocnicah neprimerno vec. (Prav smesno je, da je bilo sorazmerno najvec slovenske slovnice v prav majhnih zepnih slovarjih Cankarjeve zalozbe, zal pa v novejsih, predelanih izdajah izginja.) Slovensko-tujejezicnih slovarjev nam ne bodo pisali tujci; najbrz se bomo najveckrat morali potruditi kar sami, zato bi bilo odslej dobro tudi bolj paziti na to, da bo slovenscina v dvojezicnih slovarjih predstavljena kar se da izcrpno (z naglasnim, izgovornim in besednovrstnimi podatki). Tako naj bi bilo vsaj toliko casa, dokler ne bomo dobili prirocnih enojezicnih slovarjev, v katerih bo mogoce najti vse te podatke in ki jih bo tuji uporabnik lahko jemal v roke. Na ta nacin bomo slovenski jezik priblizati tistim, ki se ga zelijo nauciti in (bolje) znati.

9   V tem prispevku nisem pisal o enozvezkovnem in pravopisnem slovarju, ki na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovsa ze nastajata in se bosta opirala na SSKJ, prav tako tudi ne o terminoloskih slovarjih ter o etimoloskem in o narecnih slovarjih, ki so tudi ze v delu, pa tudi ne o tistih, ki bi bili potrebni, pa za zdaj se niti zasnovani niso. (To bi bili npr. slovar pogovornega jezika, pravorecni slovar, slovar osnovnega besedisca, solski slovar, tematski slovar in avtorski slovarji, pa tudi ne ravno temeljna dela, kot je npr. slovar rim.) Priblizno orisani so bili le nekateri potrebni slovarji, ki bodo na Institutu za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU lahko nastali zdaj, ko je koncan SSKJ; ta bo podlaga se za marsikateri novi slovar, pri sestavljanju vseh pa ga bo treba upostevati. Zbiranje in zapisovanje novega besedja se mora seveda nadaljevati, saj bo po novih slovarjih treba upostevati tudi tisto, cesar doslej se ni bilo ali pa je tako novo, da v SSKJ se ni moglo biti uvrsceno.

9.1   Seznam potrebnih slovarjev ni institutski nacrt, ceprav so se nekateri od njih v institutskih nacrtih ze pojavljali, temvec prednostni seznam enega od delavcev Leksikoloske sekcije Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa.



Navedenke

HAUSMANN, Franz Joseph --- Oskar REICHMANN --- Herbert Ernst WIEGAND --- Ladislav ZGUSTA (izd.), 1989-90, Wörterbücher --- Dictionaries --- Dictionnaires: Ein internationales Handbuch zur Lexikographie --- An International Encyclopedia of Lexicography --- Encyclopédie internationale de lexicographie, Berlin --- New York, 1989-90 (Handbücher zur sprach- und Kommunikationswissenschaft 5.1-5.2).

KRZISNIK, Erika, 1987/88, Frazeolosko gradivo v Slovarju slovenskega knjiznega jezika, Slava: Debatni list 2 (1987/88), st. 2, str. 143-162.

MATESIC', Josip, 1982, Frazeoloski rjecnik hrvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb: Skolska knjiga, 1982.

MÜLLER, Wolfgang (izd.), 1986, DUDEN »Sinn- und sachverwandte Wörter«: Wörterbuch der treffenden Ausdrücke, Mannheim --- Wien --- Zürich: Bibliographisches Institut, ²1986 (DUDEN 8).

PETERMANN, Jürgen, 1988, Frazeologija v Slovarju slovenskega knjiznega jezika, v: Sodobni slovenski jezik, knjizevnost in kultura, Ljubljana, 1988 (Obdobja 8), str. 301-310.

WEISS, Peter, 1991, Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika, v: Jezikoslovni zapiski, st. 1 (1991), str. 121-139.

Opombe

^*

Tu je objavljeno nekoliko prirejeno predavanje, ki je bilo prebrano v oddaji Jezikovni pogovori na Radiu Slovenija 12. novembra 1992.