Kako pisati imena zdravil: z veliko ali malo zacetnico?

Praksa tudi sicer --- ne le v casopisju --- kaze neupostevanje pravila o pisanju zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov z malo zacetnico: tako izdelovalci zdravil² kot zdravniki³, lekarnarji⁴ in deloma uporabniki⁵ pisejo imena zdravil z veliko zacetnico.

1   Slovenski pravopis (1, Pravila) iz leta 1990⁶ (SP 1990) odgovarja na vprasanje, postavljeno v naslovu, v dveh paragrafih (109 in 154). Par. 109 pravi: »Imena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov pisemo z malo zacetnico«.⁷ Par. 154 pa pravilo iz par. 107 ponovi, a zaradi dodatka v oklepaju (vrstna) in navedenih zgledov tudi zaplete: »/Z malo zacetnico pisemo/ (vrstna) imena zdravil: aspirin, fenalgol, apavrin, pronison«.⁸

1.1   Pravilo o pisanju imen zdravil z malo zacetnico se je pojavilo prvic⁹ v SP 1962: »/.../ obcna imena /.../ pisemo vselej z malo zacetnico (prav tako zdravila ali druge kemikalije)« (str. 68), nato pa v Komentarju k nacrtu pravil slovenskega pravopisa avtorjev J. Toporisica in J. Riglerja, ki je v letih 1977-80 izhajal v Slavisticni reviji. Tam (1977: 87) pise: »/Z malo zacetnico pisemo/ imena zdravil: aspro, palerol, b-complex, pronison, gelusil-lak«; na str. 90 pa so znova nastete »kategorije besed in njihovih zvez, ki jih pisemo z malo«, in med njimi pri st. 17 tudi: »imena zdravil: pronison, butazolidin, kamilice«. Pravilo je utemeljeno na str. 105 (»gre za vrstna imena, ki jih pisemo redno z malo«) in dobesedno ponovljeno tudi v Nacrtu pravil za novi slovenski pravopis iz leta 1981 (str. 23 in 27).¹⁰

Pravilo o pisanju zdravil z malo zacetnico je omejeno tudi v 4. snopicu Slovenski jezik in stilistika avtorjev J. Dularja in R. Kirn iz leta 1980: »fenalgol, apikompleks« (str. 21), v ucbeniku Slovenski jezik I iz leta 1981 avtorjev J. Dularja, R. Kirn, B. Pogorelec, I. Zrimska pa je naveden le aspirin kot »vrstno ime za tablete« (str. 108), ki da je nastalo iz stvarnega lastnega imena, kar navaja na misel, da navedeno ime obstaja tudi z veliko zacetnico.

M. Kocjan-Barle v Abecedi pravopisa (Preglednice, Resitve) iz leta 1992 navaja za pisanje imen zdravil takó rabo velike kot male zacetnice: z veliko pisemo »imena /.../ industrijskih izdelkov in trgovskih znamk (tudi zascitenih imen zdravil) pisalni stroj Olivetti, Apaurin« (str. 12), z malo pa »vrstna in poljudna poimenovanja industrijskih izdelkov in zdravil Pisem z olivetijem; Vzeti moram apavrin« (prav tam), z opombo, da jih v taki rabi tudi pisno podomacujemo (str. 13). Da se je avtorica zavedala dejanske rabe, kaze to, da je v Abecedi pravopisa (Vaje) zapisala, da pisemo imena zdravil z veliko »le v strokovnih besedilih, kjer hocemo pokazati razliko med zascitenimi (z veliko, op. M. B.) in nezascitenimi (z malo, op. M. B.) imeni« (str. 44).

2   Pregledala sem obsezno (strokovno) gradivo in na podlagi razclembe bi opozorila na to, da je treba locevati (najmanj) troje: ime farmacevtskega izdelka, njegove ucinkovine in farmakoloske skupine, kamor je uvrscen.

2.1   Z veliko zacetnico se pise (lastno) ime farmacevtske znamke kot lastno ime vsake druge industrijske znamke; ime je skoraj v vseh primerih registrirano oz. zasciteno.¹¹ Pravilo velja tako takrat, kadar nastopa ime farmacevtske znamke kot imenovalni prilastek k vrstnemu imenu, kot tudi takrat, kadar stoji lastno ime povsem samostojno (npr. tablete Apaurin ali samo Apaurin, tako se Aspirin, Lexaurin, Bactrim, Voltaren). Pod tem imenom poznajo zdravilo uporabniki; prim. Pri otrocih in mladini s sumom na virusno gripo ali norice se Aspirin plus C uporablja po posebni odlocitvi zdravnika /.../' Bolniki na splosno dobro prenasajo Voltaren /.../ (s spremnega listka);

2.2   Z malo zacetnico (in podomaceno) se pise genericno (obcno) ime farmacevtskega izdelka, tj. t.i. ucinkovina oz. aktivna kemijska snov, iz katere je doloceno zdravilo izdelano (npr. ucinkovina za Apaurin je diazepam, za Aspirin acetilsalicilna kislina, za Lexaurin bromazepam, za Ospen fenoksimetilpenicilin¹², za Bactrim kotrimoksazol¹³, za Voltaren natrijev levotiroksinat). Za katero ucinkovino gre v posameznem primeru, vesta predvsem farmacevt in zdravnik; prim. »Za zdravljenje uporabljajo mebendazol (Vermox), pirantel pamoat (Antiminth), piperazin citrat (Antepoar) ali tiabendazol (Mintezol)« (M. Kocjan-Barle /Vaje 1992: 44/); »Stugeron, z genericnim imenom cinarizin, je kemicno trans-1-cinamil-4-difenilmetil piperazin« (s spremnega listka);

2.3   Z malo zacetnico pa se pise tudi farmakoloska skupina, tj. »vrsta«, v katero spada farmacevtski izdelek (npr. Apaurin je mdr. anksiolitik 'pomirjevalo', Aspirin je analgoantipiretik 'blazilec bolecin').

3   Drugo pa je (lahko) pisanje imena farmacevtskega izdelka z veliko oz. malo zacetnico v nestrokovni rabi. V primeru Tokrat mi je zdravnik predpisal (zdravilo) Primotren, ker se Bactrim, ki sem ga jemal doslej, v Sloveniji ne dobi vec ne gre za vrstno¹⁴ (tj. obcno) poimenovanje zdravila, saj sta Primotren in Bactrim (lastni) imeni dveh zdravil, narejenih iz iste ucinkovine, prav tako pa ne gre za poljudno¹⁵ poimenovanje, ker sta imeni obeh zdravil zasciteni, zato je prav, da ju pisemo z veliko zacetnico tudi v takem primeru. Tudi v nestrokovni rabi bi se bilo torej treba drzati pravil, ki veljajo za strokovno rabo (navedena so v tc. 2).

V nestrokovni rabi pa bi pisali imena zdravil z malo (in podomaceno) samo tedaj,

• kadar gre res za vrstna poimenovanja, do katerih je prislo zaradi »prehoda« lastnega imena v obcno; pri imenih zdravil bi to po moje za zdaj veljalo le za ime aspirin, saj je postalo vrstno ime za vse acetilsalicilne/antipireticne pripravke oziroma tablete proti bolecinam in povecani telesni temperaturi; prim. Zmanjkalo mi je aspirina¹⁶;

• kadar ime zdravila rabimo metonimicno, npr. Danes sem vzela ze tri persene/leksavrine 'tri tablete Persen/Lexaurin'.

Opombe

¹

Na to sem opozorila ze v Slavi (1992/1), 3-7.

²

Pregledala sem strokovna besedila s farmacevtsko tematiko in spremne listke nekaj farmacevtskih izdelkov ter govorila z lektorji v Krki, Leku in Bayer Pharmi (za informacije se jim najlepse zahvaljujem).

³

Na receptih vedno z veliko zacetnico.

⁴

Govorila sem z magistro v lekarni UKC (Bolnica Petra Drzaja).

⁵

Opravila sem kratko anketo med znanci, ki niso ne farmacevti ne zdravniki; nekateri uporabljajo pri pisanju zdravil veliko, nekateri malo zacetnico, tretji pa ne vedo, kako pisati (vsi pa bi z malo pisali »aspirin«).

⁶

To velja tudi za »tretjo, pregledano izdajo« (1994), ki glede tega ni nicesar spremenila.

⁷

Torej bi pri upostevanju par. 107, da pisemo z veliko »imenovalne prilastke k vrstnim imenom tehnicnih izdelkov in trgovskih znamk: cigarete Filter 57, otroska soba Bostjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zobna krema Kalodont«, razlicno pisali: krema Vitaskin/Solea/Nivea proti krema diprogent.

⁸

Med navedenimi imeni bi bilo lahko vrstno le aspirin (v nestrokovni rabi).

⁹

V slovarskem delu ima SP 1950: aspirin 'vrsta zdravila', SP 1962 aspirin 'zdravilo'; penicilin med. 'zdravilo'. --- Sicer pa je pisanje z malo zacetnico --- razen na receptih --- predlagal M. Karlin v Jeziku in slovstvu (1955/56: 278), kasneje tudi J. Toporisic v Medicinskih razgledih (1967), kjer je na str. 479 popravil pisanje largactil v Largactil, medtem, ko je pisanje imena istega zdravila z veliko zacetnico pustili v istem clanku na str. 476. V JiS (1969: platn. 3. st.) je pisanje z malo utemeljil takole: »V teh primerih gre za navadna obcna imena.« --- Po objavi Toporisiceve ocene jezika Medicinskih razgledov (1967) je najti prav tam (1968) odmeve vec avtorjev, mdr. J. Gradisnika, ki pritrjuje J. Toporisicu, ko ta predlaga pisanje imen zdravil z malo, a predlaga se podomacenje largaktil (»prav tako kot penicilin in se sto drugih izrazov« /str. 110/), J. Lokarja (str. 114), ki brez utemeljitve zavrne pisanje imen zdravil z malo (in podomacenje), in R. Pavlina (str. 117), ki zavrnitev tudi utemelji: »Imena zdravil, ki so registrirana, pisemo z veliko zacetnico, z malo zacetnico samo genericna imena zdravil.« --- (Verbincev Slovar tujk (1970) ima: aspirin /tovarnisko ime/ 'bel, kristalast prasek proti glavobolu itn.'; penicilin 'prvi in najbolj znani antibiotik, zdravilo iz neke vrste plesni; unicuje razne bakterije, uspesno ga uporabljajo pri vnetjih in gnojenjih'. SSKJ (I, 1970) navaja: aspirin 'zdravilo proti prehladu in bolecinam'; SSKJ (III, 1979): penicilin farm. 'antibiotik proti vnetju'.)

¹⁰

Le namesto gelusil-lak je zapisano galusil-lac. --- Primerjava navedenih zgledov pokaze, da so avtorji sele v SP 1990 presli na pisno podomacenje (prim. apavrin).

¹¹

V nekaterih primerih je zasciten celo tip crk v imenu.

¹²

Prim. J. Gradisnika, ki ne loci lastnega in genericnega imena zdravila, saj utemeljuje rabo male zacetnice pri imenih zdravil z navajanjem »penicilin/a/ in se sto drugih izrazov« (gl. op. 9).

¹³

Iz iste ucinkovine razni izdelovalci izdelujejo zdravila pod razlicnimi imeni (npr. iz kotrimoksazola izdeluje Galenika Bactrim, Lek pa Primotren).

¹⁴

Tudi pri zgledih iz SP 1990 »fenalgol, apavrin, pronison« (gl. zgoraj) in Nacrta pravil (1977) »aspro, palerol, b-complex, pronison, gelusil-lac« ne gre za vrstna imena.

¹⁵

Prim. utemeljitev M. Kocjan-Barle (gl. zgoraj).

¹⁶

To velja tudi za nekatera druga (lastna) imena industrijskih izdelkov, ki se rabijo kot vrstna in izgubijo pomen enkratnosti, individualnosti, posebnosti; prim. Peter je narocil pivo, Metka pa radensko 'mineralno vodo'; Porabil sem ves kalodont 'zobno pasto'; Zmanjkalo nam je pipsa 'strupa za mrces' idr. Primeri atari 'racunalnik', oliveti 'pisalni stroj' (prim. Ves cas prezivi ob atariju, Pismo je napisala z olivetijem idr.) v tem smislu niso v rabi. --- Ce pa je poudarek na (zascitenih) imenih (znamkah) industrijskih izdelkov, jih je treba pisati z veliko, cetudi niso imenovalni prilastki k vrstnim imenom; npr. Raziskave so pokazale, da je Olivetti/Pips/Apple/Kalodont/Radenska boljsi/(-a) od Olympie/Motona/Atarija/Binace/ Rogaske.