Pretnarjevi prevodi Learovih limerikov
Tone Pretnar: Veter davnih vrtnic. Antologija pesniskih prevodov 1964-1993. Ljubljana 1993. Ur. Niko Jez in Peter Svetina.

Tone Pretnar se v Vetru davnih vrtnic predstavlja kot specialist za najzahtevnejse podrocje knjizevnega prevajanja --- za prevajanje vezane poezije na visoki umetniski ravni. Za prvi vtis o tehtnosti knjige poskrbi ze njen obseg z okrog 500 besedili. Sistematicno urejeno kazalo opozarja na njihovo raznovrstnost in kaze Pretnarja kot mnogostranskega, izobrazenega literarnega posrednika oblikovno in tematsko razlicnih pesmi stevilnih piscev iz razlicnih, vecinoma novejsih obdobij in razlicnih, vendar vecinoma slovanskih knjizevnosti. Ocitno so ga bolj od novih verzij ze prevedenih del in izboljsav starejsih prevodov, s cimer se ukvarja precej sodobnih slovenskih prevajalcev, zanimale novosti in je zato prevajal predvsem pri nas se neznane, artisticno zahtevne, resne in lahkotne, otozne in hudomusne pesnike.

Med hudomusno ironicne spada v anglesko govorecem svetu zelo priljubljeni utemeljitelj »nesmiselne« literature Edward Lear s svojim znacilnim limerikom. To je kratka, zgoscena, igriva, vendar ze za pisca --- in tem manj za prevajalca --- nic kaj preprosta pesniska oblika, po variiranih ponovitvah in tehnicni zahtevnosti podobna pri nas bolj znanemu, malo daljsemu trioletu. Iz Learove Knjige nesmisla (A Book of Nonsense, 1846), ki obsega 112 ilustriranih limerikov, jih je Pretnar v zrelem zivljenjskem in prevajalskem obdobju prevedel 21. Dobro polovico (11) jih je l. 1987 objavil, slabo polovico (10) pa obdrzal v rokopisu, tako da so v postumni antologiji kot celota objavljeni prvic, vendar brez Learovih ali kaksnih drugih ilustracij.^* Znacilnosti te male antologije v antologiji, ki jo dopolnjuje se nekaj limerikov drugih avtorjev, seveda ne morejo povedati vsega o Pretnarjevi prevajalski metodi, nekaj pa vendarle. Revialna presoja knjige, ki obsega stotine besedil, se mora vsekakor omejiti, saj bi celoto lahko analiticno predstavila kvecjemu monografska obdelava, ki pa bi po obsegu najbrz prekosila Veter davnih vrtnic.

Learov limerik je --- tako kakor limerik sploh --- nekaksna verzificirana sala, tj. zgosceno, le s kaksnim pridevnikom, ki oznacuje glavno osebo, komentirano porocilce o kaki nenavadnosti --- telesni posebnosti, dogajanju ali cloveskem ravnanju --- povedano v stirih krajsih, navadno daktilskih, skladenjsko zaokrozenih rimanih verzih, ki skupaj obsegajo okrog 40 zlogov, pogosto se manj, in se med temi se jih skoraj petina ponovi. Rimi sta v limeriku dve: prva, koncna, navadno zenska (aaa), se pojavi trikrat in povezuje prvi, drugi in zadnji verz, pri cemer v zadnjem ni nova, saj se ponovi celotna rimana beseda iz prvega; druga, navadno moska (BB), se pojavi dvakrat kot notranja v tretjem, nekoliko daljsem verzu. Poleg teh stalnic ima Learov limerik vedno enak zacetek, ki obsega besedi There was, tj. bil(a) je, in skoraj vedno se nekoliko variirani prvi verz ponovi kot zadnji. V to ponovitev, ki limerik vsebinsko in oblikovno zaokroza, je zajeta navedba konkretnega, z zemljepisnim imenom ali s splosnejso zemljepisno oznako iz nasega realnega sveta oznacenega kraja dogajanja, in prav zemljepisno ime ali pojem kot koncna beseda prvega in zadnjega verza vecinoma doloci prevladujoco rimo (a), ji da pecat nenavadnosti, ki je limerikova temeljna lastnost, poleg tega pa oznaci krajevno pripadnost osebe, nosilca dogajanja; prvic je omenjena v prvem, drugic pa v zadnjem verzu.

Stalni osebi Learovih limerikov sta cloveska tipa, ki sta na videz kontrastni, a notranje sorodni si razlicici: starec (ali starka) in mladenka. Pogosto nastopita skupaj in tako se prepricljiveje utemeljujeta nadaljnje 'nesmiselno' dogajanje, saj starce in mladino cloveska izkusnja in knjizevno, posebno komedijsko izrocilo nenehno povezujeta s cudaskostjo, nepreracunljivostjo in nagnjenostjo k nerazumnemu pretiravanju. Izrecno navedeni lastnosti Learovih oseb sta torej starost ali mladost, izrazeni s pridevnikoma star/a (old) in mlad/a (young), ter pripadnost moskemu ali zenskemu spolu. Pretnarjevi prevodi spolsko zaznamovanost dosledno upostevajo, medtem ko omembo starosti pogosto opuscajo. S tem namesto dveh, na stiri nacine imenovanih stalnih oseb uvajajo precej vec razlicno imenovanih, ceprav smiselno se vedno dovolj sorodnih. Learove stiri ustaljene oznake Pretnar v svojih 21 prevodih prevaja z osmimi razlicicami (stevilke v oklepaju oznacujejo pogostost rabe v sklopu 21 zajetih limerikov):

Lear:	Pretnar:
Old man (14)	starec (4), starcek (2),
	moz (5), mozak (2), clovek (1)
old person (2)	moz(1), starejsi clovek (1)
young Lady (4)	punca (2), deklica (2)
young person (1)	deklica (1)

Na drugi strani se Pretnarjevi prevodi odpovedujejo stalni uvodni sintagmi, ki v izvirniku s svojo nespremenljivostjo ustvarja pricakovanje ustaljene oblike z ustaljenimi prvinami, predvsem pa nenavadne, nesablonske vsebine. Ima torej vrednost napovedi, ki je sama po sebi vsebinsko prazna, na videz nepomembna in zato za prevajalca dozdevno zlahka pogresljiva. Sporoca namrec, da je nekdo nekje bil ali pocel v neki nedoloceni preteklosti --- vseeno kdaj. Learov dosledni There was Pretnar prevaja z 11 razlicnimi variantami, med katerimi se komaj osemkrat ponovi ustrezni bil(a) je v pretekliku in trikrat ohlapnejsi je en(a) v sedanjiku.

Casovni nedolocenosti limerika nasprotna je ze omenjena krajevna dolocenost. Lear vedno pove, od kod so njegovi smesni, zmesani, zmedeni, nesrecni starcki in mladenke --- iz katere drzave, dezele, otoka, polotoka, mesta ali vasi, dejansko obstojece v realnem svetu, ali iz katerega splosneje oznacenega dela sveta, npr. nebesne strani (vzhod, zahod, sever, jug) ali neimenovane obale, rta ali cesa podobnega. Prizorisca Learovih limerikov niso omejena na posamezno drzavo ali pokrajino, in to daje njegovemu nesmislu univerzalni, kozmopolitsko eksoticni pomen, ki pa ni tudi brez zakotno provincialnega nadiha, saj se marsikateri nesmisel dogaja v kakem manjsem, drugod neznanem britanskem kraju. --- Pretnar je krajevno dolocenost kot limerikovo stalnico povzel, krajev, ki jih navaja Lear, pa vecinoma ne: svoje poslovenjene limerike je skoraj zmerom prestavil v slovenske kraje, ki jih Lear nikjer ne navaja, in jim tako dal prevladujoco konotacijo domacnosti in krajevno-nacionalne zaznamovanosti. Med 21 limeriki je kraj dogajanja preveden oziroma ustrezno naveden le dvakrat (North : Sever, Bohemia : Ceska), Peru je nadomescen z nedolocnim od kod ze neki, Tring z dalmatinskim Plocami, vse drugo pa s slovenskimi mesti, vasmi in manj znanimi koticki: Norway (Norveska) s Podpecjo, Portugal (Portugalska) s Piranom, Moldavia z Velenjem, Apulia s Celjem, Quebec s Tratami, Cape Horn z Dolgimi njivami, Corfu (Krf) s Sevnico, Rhodes (Rodos) z Vrtacami, Smyrna s Kalom, Bute z Domzalami, Kilkenny s Trzicem, Whitehaven z Zvircanami.

Spremenjanje oz. poslovenitev kraja dogajanja pa Pretnarju omogoca smiseln prevod Learove vsebinsko pomembne besede, ki se mora rimati na krajevno ime. Npr. Bute/flute = Domzal/ piscal; Moldavia/behaviour = Velenja/vedenja; Kilkenny/penny = Trzica/belica; Rhodes/toads = Vrtac/krastac; Corfu/should do = Sevnice/ pocne; Whitehaven/raven = Zvircan/vran; Cape Horn/ born = Dolgih njiv/rodil; Tring/ring = Ploc/ obroc; Smyrna/burn her = Kala/sezgala; North/broth = Sevnica/mocnika; Quebec/neck = Trat/vrat.

Iz navedenega je videti, da niti Learove niti Pretnarjeve rime niso vedno pravilne, ciste, temvec veckrat le priblizne, oprte bolj na vzorce ljudskega kakor umetnega pesniskega izrocila, nerodne, toda prav zato smesne. Shema koncnih rim aaBBa prevladuje, ni pa brez odmikov oziroma razlicic niti pri Learu niti pri Pretnarju. Tako npr. namesto trojne rime, v kateri je dvakrat navedeno krajevno ime, Lear vcasih zapise rimo iz dveh ali treh zemljepisnih besed; Pretnar se tega navadno drzi, vcasih pa Learovo zemljepisno rimo tudi na svojo pest zamenja z nezemljepisno, npr.:

Lear:	Pretnar:
nose/repose/nose	tako/sedajo/tako
nose/suppose/nose	moz/bos/moz
rocks/box/box	goro/zeno/ne bo
eyes/size/surprize	oci/moci/hiti
Peru/stew/Peru	neki/peki/neki

Lear: North/broth/cook/hook/North
Pretnar: Severa/mocnika/pametna/izbezlja/Severa

Lear: Pertu/stew/mistake/bake/Peru
Pretnar: neki/peki/testa/ponevedoma/moza --- neki

Tudi graficno so Pretnarjevi prevodi urejeni malo drugace kako Learovi izvirniki, vendar prevajalec pri tem ni ravnal samovoljno. Povzel je namrec razlicico, ki v angleskem izrocilu limerika celo prevladuje: Learovo neenakomerno stirivrsticnico, v kateri je tretji verz z notranjo rimo daljsi od drugih treh, zapisuje kot petvrsticnico, v kateri je dolzina verzov enakomernejsa, vse rime pa so koncne. Zaradi tega celotna dolzina limerika ni bistveno spremenjena, ceprav navadno Pretnar potrebuje za isto vsebino nekaj zlogov vec od Leara. Npr:

L: But a laudable cook, fished him out with a hook
           12 zlogov
P: Kuharica pametna
     s trnkom ga izbezlja
           7+7=14 zlogov

L: Till one day, to his grief, she married a thief,
           11 zlogov
P: Toda, joj, kar naenkrat
     z njo se je porocil tat
           7+7=14 zlogov

Opombe

^*

Pretnar je Learove limerike prevajal kot samostojne, neodvisne enote, ne glede na piscevo razvrstitev v A book of Nonsense, ki jo je povzel tudi urednik Holbrook Jackson v ponatisu (The Complete Nonsense of Edward Lear, London --- Boston 1990¹⁹. Razvrscenost prevodov in izvirnikov kaze naslednja preglednica: v njej P pomeni Pretnar, stevilki za tem sta zapovrsna stevilka limerika v Pretnarjevem izboru in stran natisa v Vetru davnih vrtnic; crka L za dvopicjem pomeni Lear, za njo sta zapovrstna stevilka limerika v Learovi zbirki in stran, na kateri je Learov limerik natisnjen v Jacksonovi izdaji.
P 1, str. 360: L 111, str. 58
P 2, str. 360: L 16, str. 10
P 3, str. 360: L 40, str. 22
P 4, str. 360: L 17, str. 11
P 5, str. 361: L 52, str. 28
P 6, str. 361: L 13, str. 9
P 7, str. 361: L 39, str. 24
P 8, str. 361: L 55, str. 30
P 9, str. 361: L 4, str. 4
P 10, str. 362: L 51, str. 28
P 11, str. 362: L 59, str. 32
P 12, str. 362: L 3, str. 4
P 13, str. 362: L 74, str. 39
P 14, str. 363: L 57, str. 31
P 15, str. 363: L 67, str. 36
P 16, str. 363: L 6, str. 5
P 17, str. 363: L 46, str. 25
P 18, str. 363: L 30, str. 17
P 19, str. 364: L 31, str. 18
P 20, str. 364: L 38, str. 21
P 21, str. 364: L 68, str. 36

^**

Za zgled opisanih razmerij med izvirnikom in prevodom prim. L 40 in P 3:

There was a Young Lady of Bute,
Who played on a silver-gilt flute;
She played several jigs, to her uncle's white pigs,
That amusing Young Lady of Bute.

Je ena punca iz Domzal
igra na srébrno piscal
vizice zmeraj vesele
za striceve prasicke bele.
Ta smesna punca iz Domzal.