|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in porocila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Barbara Baloh |
Jelka Morato-Vatovec: Veselo v slovenscino
Didakticni komplet za pouk slovenskega jezika v 2. razredu osnovnih sol z italijanskim ucnim jezikom.
Ucbenik Jelke Morato-Vatovec Veselo v slovenscino je sodoben ucbenik, namenjen ucencem drugega razreda osnovnih sol z italijanskim ucnim jezikom. V teh solah ima slovenscina vlogo L2, torej jezika okolja. Pouk poteka v italijanskem jeziku, ki je hkrati vecinoma tudi materni jezik teh otrok.Posebnost poucevanja slovenskega jezika na solah z italijanskim ucnim jezikom je predvsem v manjsem obsegu ur tega jezika v primerjavi s poukom v solah s slovenskim ucnim jezikom (1. razred: sole z italijanskim ucnim jezikom 70 ur, sole s slovenskim ucnim jezikom 175 ur, 2. razred: sole z italijanskim ucnim jezikom 105 ur, sole s slovenskim ucnim jezikom 175 ur) in v dejstvu, da sta tako ucitelj kakor tudi ucenec nenehno izpostavljena stiku dveh jezikov, torej je interferenca, ali medsebojni vpliv jezikov neizogibna.
Pouk v tovrstnih solah temelji predvsem na kontrastivni razclembi jezikov in pri tem je ucbenik Veselo v slovenscino ucitelju in ucencu prav gotovo v veliko pomoc.
Posebno pozornost je treba posvetiti pouku jezika, ta je zlasti pomemben prav na zacetku solanja, v prvem in drugem razredu osnovne sole. Ucni nacrt v solah z italijanskim ucnim jezikom narekuje priblizno tako razdelitev obravnavanja ucne snovi: 70 % ur slovnice in sporocanja in 30 % ur knjizevnosti, slednje so v prvem in drugem razredu osnovne sole omejene predvsem na delo z besedili. Zaradi nenehne interference iz maternega jezika v jezik okolja je treba poudariti pomen sporocanja.
Iz raziskav o polozaju slovenscine pri italijanski narodnosti skupnosti je razvidno, da se veliko pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti (32 %) nauci slovenskega jezika sele tedaj, ko ze dobro obvlada italijanscino. Pri ucenju je zelo pomemben dejavnik sola, saj se ti slovenscine naucijo v vrtcu ali soli.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da se pripadniki italijanske narodnostne skupnosti v javnosti veliko sporazumevajo v slovenskem jeziku, italijanscina je omejena predvsem na zasebno sfero (druzina, prijatelji) in na strogo formalne polozaje (Skupnost Italijanov, nastopi pred javnostjo, delovno mesto, ce je zaposlen v italijanski ustanovi...)1
Usposabljanje otroka za vsakdanje sporazumevanje v slovenskem jeziku je torej prav gotovo eden najpomembnejsih ciljev pouka slovenskega jezika v solah z italijanskim ucnim jezikom; to ucbenik Veselo v slovenscino tudi skusa doseci v obliki prijetnih didakticnih iger, ki jih najdemo tako v ucbeniku kakor tudi v delovnih listih za nadaljevalno razvijanje sporazumevalne zmoznosti v jeziku okolja, torej v drugem delu didakticnega kompleta.
Ucbenik od otroka pricakuje vsaj minimalno predznanje slovenskega jezika. Je prijeten, otrokovi starosti primerno opremljen, zanimivo ilustriran (ilustrirala ga je otroska ilustratorka Nada Dellore), skratka, otoku prijazen.
Po Poljaku2 bi ga lahko razdelili na naslednje strukturne enote, ki kazejo na upostevanje sodobnih pravil pri oblikovanju ucbenika:
1. Priprava ali uvajanje ucenca v nove ucne vsebine
Pripravljalno delo je v ucbeniku zelo razlicno zastavljeno, odvisno od ucne teme, ki jo obravnava. Ucenec na uvajalni stopnji kaj opazuje, pove, pripoveduje, si ogleda, primerja, izbere, pobarva, narise.
2. Obdelava novih ucnih vsebin za pridobivanje znanja
To je najpomembnejsi korak, avtor mora ucbenik skrbno didakticno oblikovati.
Ucenec v tem delu spoznava novo ucno snov po navodilih tipa: preberi, poisci, oznaci, precrtaj, obkrozi, podcrtaj, razvrsti, zapomni si, vstavi, vpisi, napisi.
3. Urjenje za pridobivanje sposobnosti
Ta sestavina temelji predvsem na funkcionalni nalogi pouka, ucenca zeli usposobiti za resevanje razlicnih nalog in ga pripeljati do tako imenovanega uporabnega znanja. Nalogo sestavlja stalno stevilo dejavnosti z razlicnih podrocij: zaznavnih, prakticnih, izraznih in miselnih. Sem spadajo naloge z naslednjimi navodili: razmisli in povezi, razvrsti, igraj se, zapoj, izrezi, nalepi, pobarvaj, narisi, prepisi, dopolni.
4. Ponavljanje vsebin za trajnost usvojenega znanja in preverjanje dosezkov
Tu bi omenila tezavnostno razlicne jezikovne vaje. Diferenciacija je v ucbeniku izpeljana na zanimiv nacin, ki je otroku blizu in ga spodbuja, da sega tudi po tezjih nalog. Tezavnostne stopnje so: lahko, srednje lahko, tezko, in sicer tako, da je nagrada za vsako reseno nalogo bomboncek, ce je naloga tezja, sta nagrada dva bomboncka, tezke naloge pa imajo za nagrado tri bomboncke.
V ucbenik so uvrscene tudi otroske pesmice z notnim zapisom, tako da se priblizuje sodobnim oblikam poucevanja, ki povezano obravnavajo vec ucnih podrocij.
Pohvalno je tudi to, da avtorica otroke na snov, ki je pomembna in ki si jo morajo se posebej dobro zapomniti, opozori z oznako: zapomni si!
Na zacetnih straneh ucbenika otrokom predstavi legendo navodil, ki je tudi slikovno opremljena.
V osnovi je ucbenik zasnovan predvsem na sporocanju.
Zajame vec sporazumevalnih tem in podrocij: trgovina, poklici, jedilnik, jedi, pribor, posoda, vreme, barve, zivali (domace, gozdne, morske), rastline, sadezi, koledar, dnevi v tednu, letni casi, ura, cas, glasba, glasbila, obleka, sola.
Ucenci se naucijo tudi temeljnih oblik pisnega sporocanja: oblikovanje opozoril, pisanje pisma dedku Mrazu, pisanje razglednic. Poudarjeno je vsakdanje sporazumevanje, na primer pozdravljanje, pogovor v trgovini, na trznici...
V okviru glasoslovja so v ucbeniku poudarjeni predvsem tisti pojavi, ki italijanskim govorcem pri ucenju slovenscine povzrocajo najvecje tezave, na primer pisanje dvocrkij lj in nj; tu sledi kontrastivna primerjava z italijanskim zapisovanjem.
V okviru oblikoslovne ravnine ucbenik zajame problematiko besednih vrst:
samostalnik: glas, glasbaPogosta napaka, ki jo opazimo pri italijanskih govorcih, je neustrezna raba slovenskih sklonov, zato ucbenik tej problematiki posveca posebno pozornost.
pridevnik: glasbeni, glasbeno
prislov: na glas, glasno
Poleg tvorbe vprasalnih stavkov z vprasalnicami kaj, kam, kje, tvorjenja vprasanj za razmerje vzrok-posledica (Zakaj..., Ker...), se ucbenik v okviru skladenjske ravnine ukvarja predvsem z rabo sklonov in pri tem izpostavlja rabo tozilnika (na primer: Na trznici imajo (koga ali kaj?), Oblekel sem (koga ali kaj?)) in zanikanega rodilnika (na primer: Na trznici nimajo (koga ali cesa?), Nisem oblekel (koga ali cesa?)).
V okviru besedotvorne ravnine ucbenik obravnava tvorbo neologizmov in izpeljavo glagolov iz medmetov (na primer driin-zvoni), poleg frazeloske problematike pa bi omenila se iskanje sopomenk in protipomenk razlicnim besednim vrstam.
Eden izmed poglavitnih ciljev po ucnem nacrtu za osnovne sole z italijanskim ucnim jezikom je, da ucenci po koncani osnovnosolski obveznosti obvladajo predvsem osnovno besedisce slovenskega knjiznega jezika in so pripravljeni za vsakdanje sorazumevanje v slovenskem jeziku.
Ucbenik Veselo v slovenscino je torej usklajen s cilji ucnega nacrta, otroku pa je vsekakor blizu, saj je urejen njegovi starosti ustrezno. Primeren in zanimiv je tudi za ucence tretjega in cetrtega razreda, ucitelju pa je lahko v veliko pomoc pri obnavljanju ze obdelane ucne snovi.
Zasnova in realizacija didakticnega kompleta Veselo v slovenscino je za dvojezicno podrocje izredno pomembna, saj skusa italijansko govorecim otrokom na zanimiv nacin priblizati slovenski jezik in kulturo.
Avtorici za opravljeno delo iskreno cestitam.
Opombe
