Kako naj vrnemo smisel uram materinscine?
Ondej Hausenblas: Vrátíme smysl hodinám cestiny?
Praga, samozalozba, 1992.

Po odstopu komunisticne vlade leta 1989 se je na Ceskem kot marsikje po svetu podrla zasnova solstva kot najvisjega dosezka socializma. Nekdanje egalitaristicne nagibe so v veliki meri zamenjali elitisticni. Cehi pravijo, da smo ljudje lahko vsi enako neumni, drugace pa je treba priznati, da zna eden vec, drugi manj. Po letu 1989 se jim zdi sprejemljivo, da se vpelje konkurencnost tako kot na druga podrocja tudi v sole: poleg drzavnih sol naj se odpirajo tudi cerkvene in zasebne; namesto ucnega nacrta za vso drzavo in uradno potrjenih ucbenikov naj se uveljavljajo programi posameznih uciteljev in njihova ucna gradiva.

Ondej Hausenblas meni, naj se sola znebi nezivljenjskega akademizma, tj. mehanicnega reproduciranja opisa jezikovnega sestava. Sola naj ne bo taka, kot je prav uciteljem, temvec naj ustreza predvsem potrebam ucencev in naj iz nje prihajajo za zivljenje usposobljeni mladi ljudje. Dosedanja sola se je nagibala k reprodukciji znanja, nova sola pa naj si prizadeva razvijati sposobnosti, tj. k doseganju prakticne uporabnosti znanja.

Pri urah materinscine je treba razvijati predvsem sposobnost sporazumevanja: navezovanja stikov, govornega in pisnega sporocanja, pogovarjanja ob razlicnih priloznostih ali resevanja sporov. V posebnem poglavju so nadrobno opisani ucni cilji pri govorjenju, poslusanju, branju in pisanju.

Nauciti se govoriti in poslusati pomeni: 1. znati govorno izrazati svoje misli in pocutja v razlicnih okoliscinah, in sicer tako, da to ustreza poslusalcu in namenu sporocila; 2. znati urejati svoje misli in custva ter razumevati tudi njihovo navzocnost v govoru drugih; 3. biti sposoben razumeti v govoru tako vsebino kot tudi to, kako se je govorcu posrecilo izraziti okoliscine in namen svojega sporocila.

Nauciti se dobro pisati pomeni znati pisno pregledno in povezano izraziti vsebino na nacin, ki uposteva tip bralca in namen sporocila. Nauciti se dobro brati pa ne pomeni samo poznati crke, temvec razumeti vse vrste pisnih sporocil, razumevati njihovo stvarno vsebino in ozadje (razpolozenje in druge okoliscine).

Predvidenih je tudi veliko prakticnih vaj, ki jih ucenec resuje, da se ob tem delu usposablja. Ucenec sestavi oglas za krajevni radio, s katerim povabi ljudi na solsko proslavo; strne diskusijo; poseze v polemiko; oblikuje sklepe, sprejete na sestanku. Primerja tematsko podobna besedila in ugotavlja slogovne ali casovne razlike; primerja televizijsko in casopisno porocilo ali clanek v bulvarskem in solidnem tisku; sestavi referat o izbrani temi tako, da razisce literaturo o problemu in zbrano gradivo prilagodi tipu bralca oziroma poslusalca. Napise razpravo, v kateri razlozi, zakaj se z dejanji literarne ali filmske osebe strinja ali ne strinja; sestavi esej o aktualni temi, zasnovan na nasprotujocih si argumentih in custvenih razmerjih; na podlagi koncepta izdela cistopis. To je samo majhen del vaj, ki jih lahko crpamo iz ceske knjige.

Poucno je opazovati, kako se ujemata ali izkljucujeta predlagano sporazumevalno naravnano poucevanje materinscine ter dosedanji slovnicni in pravopisni pouk. Kljub spremenjenim pristopom k pouku materinscine je velikokrat poudarjena nujnost pravopisne ustaljenosti, ker to zagotavlja dostopnost sporocil in nepretrganost v kulturnem razvoju. Tudi razclembe skladenjskih razmerij so sestavina sporazumevalnega pouka, vendar ne kot sama sebi namenjena dejavnost, temvec kot sredstvo, ki olajsuje razumevanje tezjih povedi. Priporoca se ugotavljanje stavcnoclenskih in stavcnoperspektivnih razlik med pomensko podobnimi povedmi, npr. »Ogrizel me je lacen pes« in »Pes, ki me je ogrizel, je bil lacen«. Ucenci naj pri novem nacinu poucevanja ne bodo spodbujani z zahtevami »napisi pravilno« ali »napisi tako, da ne bos dobil slabe ocene«, temvec s potrebnostjo ucinkovitega in popolnega sporazumevanja. Motivacija ucencev, posebno v osnovni soli, naj ne temelji na prizadevanju za razvijanje uma (za »kodranje mozganov«), temvec predvsem na potrebi po zboljsanju sporazumevanja.

Hausenblasova knjiga je napisana z velikim navdusenjem in zbudi v bralcu dosti razmisljanja. Kriticen bralec pa ji lahko v marsicem tudi ugovarja. Ali bo posnemanje zahodnih vzorcev, zlasti britanskega ucnega nacrta English in the National Curriculum (1990), dalo zanesljivo dobre izide pri poucevanju slovanskega jezika? Slovanski jezik ima vendar veliko bolj razvito morfologijo kot anglescina in je njeno poucevanje tudi potrebno, da ucenci obvladajo normo knjiznega jezika. Pri poucevanju slovenscine je nujno posvetiti ustrezno pozornost dvojini, zanikanemu rodilniku, namenilniku in se cemu. Za nizje razrede osnovne sole je usposabljanje v govorjenju, branju in pisanju umevno --- ali pa ni v visjih razredih potrebno tudi sistematicno obravnavanje slovnice in pravopisa? Seveda se ceski avtor moznosti ugovorov zaveda in poziva ucitelje, ki se podajajo na pot obnavljanja smisla poucevanja materinscine, naj se med seboj spoznavajo ter si menjujejo ucno gradivo, domisleke in izkusnje. Dovzeten je za inovativnost in za kritiko.

V Sloveniji so nove silnice pri pouku slovenscine v marsicem podobne ceskim. Tudi pri nas se kaze velika zavzetost jezikoslovcev, didaktikov in uciteljev: v sole prodirajo dognanja funkcijskega in besedilnega jezikoslovja, pragmatike in leksikologije, projektni pouk in ustvarjalno pisanje; ucitelji radi obiskujejo pedagoske delavnice; izvajajo razlicna ucna gradiva. Obstajajo pa tudi nagibi, ki so v nasprotju s sporazumevalno naravnanim poukom: lagodno skrivanje za popis jezikovnega sestava, nekriticno prevzemanje modnih metodicnih prijemov, zanemarjanje govornega in pisnega sporocanja, cezmerno preverjanje slovnicnega znanja s testi (»testomanija«). Po solah ucencem zlepa in zgrda vtepavamo v glavo slovnicne definicije, izjeme, spregatve in sklanjatve ter se pri tem zoprnosti svojega pocetja niti ne zavedamo. Vsekakor bi bilo prav, da bi si tako kot ucitelji cescine tudi ucitelji slovenscine zaceli prizadevati za osmisljanje in izboljsanje poucevanja svojega ucnega predmeta.