Številka 2/2021 ~ Issue 2/2021

Hotimir Tivadar : Uvod urednika o jeziku, normi in knjižnosti. Jezik in slovstvo. 2/2021. 5-8.

Hotimir Tivadar : Introduction by the Editor on Language, Linguistic Norm and Standards. Jezik in slovstvo. 2/2021. 5-8.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|7-10



Petar Vuković: Pravopisna reforma: nauk dveh poskusov iz 60. let 20. stoletja . Jezik in slovstvo. 2/2021. 9-20.
V začetku 60. let 20. stoletja so se pojavila resna prizadevanja za korenito prenovo dveh slovanskih pravopisnih sistemov – ruskega in češkega. Kot kažeta analizirana poskusa reforme, je v jezikih z uveljavljeno tradicijo in ustaljeno pravopisno rabo skoraj nemogoče radikalno spremeniti pravopis, da bi povečali stopnjo njegove usklajenosti s fonološkim sistemom. Vendar pa je mogoče preučevati notranjo dinamiko pravopisnega sistema, da bi bolje spoznali odnose med pravopisnimi načeli, na katerih tak sistem sloni; mogoče je preučevati pravopisno rabo, da bi ugotovili, kakšne so njegove razvojne tendence in kateri elementi pravopisne kodifikacije se v praksi ne uresničujejo. Načeloma so sprejemljive samo manjše intervencije v pravopisna pravila in rabo ločil, predvsem z namenom, da bi sistemizirali, kar še ni povsem sistemizirano, morda tudi, da bi jo prilagodili razvojnim tendencam sodobne pisne rabe. Intervencij v samo pisavo in v pravila rabe posameznih grafemov pa v normalnih okoliščinah jezikovna skupnost ni pripravljena sprejeti.
Ključne besede: pravopisna reforma, pravopisna teorija, ruski jezik, češki jezik

Petar Vuković: Orthography Reform: Lessons from Two Attempts in the 1960s. Jezik in slovstvo. 2/2021. 9-20.
In the early 1960s, attempts were made to radically reform two Slavic orthography systems: Russian and Czech. As these two reform attempts demonstrate, in languages ​​with an established tradition and stabilised practice of writing, it is almost impossible to fundamentally change the orthography to bring it closer to the phonological system. It is, however, possible to study the internal dynamics of the orthography system in order to better understand the relationships between the principles on which the system is based; it is also possible to study contemporary written usage in order to determine what its developmental tendencies are and which elements of orthographic codification are not realised in practice. In principle, only minor interventions in orthography and punctuation are acceptable, essentially to systematise what is not fully systematised, but possibly also to adapt to the developmental tendencies of contemporary written usage. In normal circumstances, the language community is reluctant to accept interventions in the graphic system and the rules of use of individual graphemes.
Keywords: orthography reform, orthography theory, Russian language, Czech language

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|11-22



Helena Dobrovoljc: Nasprotja in normativna izhodišča pri posodabljanju priročnikov knjižnega jezika. Jezik in slovstvo. 2/2021. 21-36.
V prispevku so predstavljena nazorska nasprotja pri usmerjanju knjižne slovenščine, ki se kažejo v neenotnih podatkih v priročnikih knjižnega jezika. Opisana so generacijska in nazorska nesoglasja glede ugotavljanja normativne osnove sodobnemu knjižnemu jeziku in metode, ki zagotavljajo poenotenje jezikoslovcev, ki ob posodabljanju knjižnojezikovne norme upoštevajo tako jezikovno dinamiko kot potrebe skupnosti.
Ključne besede: normativnost, normativna načela, ideologija v knjižnem jeziku, prestižnost, sinhrona dinamika sistema

Helena Dobrovoljc: Different Views and Diverse Normative Starting Points in Updating Standard Language Manuals. Jezik in slovstvo. 2/2021. 21-36.
The article presents the ideological contradictions in guiding standard Slovenian, which are reflected in the inconsistent information in manuals of standard language. Generational and ideological disagreements regarding the determination of the normative basis of modern standard language are described, along with methods that ensure the agreement of linguists, who take into account both the spoken language variability and stability required for written standard language to function.
Keywords: normative principles, standard language ideology, prestige, variability, codification, norm

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|23-38



Tomaž Petek: Pravopisna ozaveščenost učiteljev razrednega pouka – zgled na poti do višje pismenosti vseh učencev (pedagoško-kodifikacijski vidik). Jezik in slovstvo. 2/2021. 37-54.
Učitelji razrednega pouka so prvi (poleg vzgojiteljev), ki stopijo v stik z učenci v procesu vzgoje in izobraževanja. V prispevku izhajamo iz predpostavke, da (lahko) vplivajo na pravopisno zmožnost učencev in posledično na njihovo poznejšo funkcionalno pismenost. Prav zato je pri tem še posebej pomembna transferna moč učiteljevega zgleda. Pogoj za to je njegova ustrezna pravopisna ozaveščenost. Izsledki raziskave so pokazali, da se skoraj vsi anketirani učitelji (N = 208) v največji mogoči meri strinjajo, da je njihov pozitiven odnos do jezika na splošno za učence ključnega pomena, prav tako pa menijo, da lahko z lastnim zgledom spodbujajo razvijanje pravopisne zmožnosti pri vsakem učencu. Spearmanov koeficient korelacije je med drugim pokazal, da je celostno znanje pravopisa pri učiteljih povezano s samooceno usposobljenosti in da med različnimi kategorijami pravopisnega znanja pri učiteljih obstaja pozitivna povezanost. Rezultat t-testa pa je med drugim pokazal, da učitelji, ki se na tem področju dodatno izobražujejo, v povprečju dosegajo boljši rezultat na preizkusu iz pravopisa kot učitelji, ki se ne, kar kliče po nujnosti permanentnega nadgrajevanja tovrstnega znanja.
Ključne besede: učitelji razrednega pouka, pravopisna ozaveščenost, pismenost, zgled, permanentno izobraževanje

Tomaž Petek: Spelling Awareness of Primary School Teachers: An Example on the Way to Increased Literacy of All Pupils (The Pedagogical-Codification Aspect). Jezik in slovstvo. 2/2021. 37-54.
Primary school teachers are the first people (in addition to educators) to make contact with pupils in the process of upbringing and education. In the present paper, we start from the hypothesis that they (can) influence the spelling ability of pupils and consequently their later functional literacy. The transfer power of the teacher’s example is therefore especially important, and proper spelling awareness is a condition for this. The results of the research show that almost all of the surveyed teachers (N = 208) completely agree that their positive attitude towards language is crucial for pupils in general. They also believe that they can encourage the development of spelling skills in each pupil through their own example. Spearman’s correlation coefficient shows, inter alia, that teachers’ holistic spelling skills are related to competency self-assessment, and that there is a positive relationship between different categories of teachers’ spelling skills. The result of the t-test shows, inter alia, that teachers who receive additional education in this field perform better on average in spelling tests than teachers who do not, which indicates the need for the permanent upgrading of this type of knowledge among primary school teachers.
Keywords: primary school teachers, spelling awareness, literacy, example, continuing education

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|39-56



Tina Lengar Verovnik: Velika začetnica: med odslikavanjem stvarnosti, jezikovnim sistemom in pravopisnim dogovorom. Jezik in slovstvo. 2/2021. 55-66.
Prispevek prinaša pregled vseh štirih sklopov pravil za rabo velike začetnice v Slovenskem pravopisu 2001: na začetku povedi, pri lastnih imenih in svojilnih pridevnikih iz njih ter pri izrazih posebnega razmerja ali spoštovanja. To pravopisno poglavje je bilo od nekdaj deležno največ pozornosti javnosti. Pravopis se na tej točki namreč veliko bolj navezuje na zunajjezikovno stvarnost kot pri katerikoli drugi temi; ta vidik prevladuje tudi v prispevku. Pri lastnih imenih se opiramo zlasti na dognanja onomastike glede njihovega pomena oz. funkcije in jih s tega vidika primerjamo tudi z občnimi poimenovanji. Izhajajoč iz raziskav sodobnega pisnega gradiva, pri vseh štirih obravnavanih sklopih opozarjamo tudi na spremembe v dojemanju nekaterih kategorij in na novosti, ki so upoštevane pri prenovi pravopisnih pravil.
Ključne besede: pravopis, normiranje, velika začetnica, lastna imena, občna poimenovanja

Tina Lengar Verovnik: Capital Letters: Between Depicting Reality, the Language System and Orthographic Consent. Jezik in slovstvo. 2/2021. 55-66.
The article provides an overview of all four sets of rules for the use of capital letters in the Slovenian Normative Guide 2001: at the beginning of a sentence, with proper names and proper adjectives derived from them, and with expressions of a special relationship or respect. It is this normative chapter that has always received the most public attention. At this point, orthographic rules are much more related to non-linguistic reality than in any other normative topic; this aspect also predominates in the present paper. In the case of proper names, we rely in particular on the findings of onomastics regarding their meaning or function, and from this point of view we also compare them with general names. Based on recent research of contemporary written texts, we also draw attention in all four sections to changes in the perception of certain categories and novelties that will be taken into account in the renewal of orthographic rules.
Keywords: orthography, standardisation, capital letters, proper names, common names

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|57-68



Mojca Smolej: Normiranje besednega reda slovenskega knjižnega jezika – začetna stava naslonk. Jezik in slovstvo. 2/2021. 67-80.
Članek se osredotoča na zgodovinski oris preučevanja besednega reda predvsem v povezavi s stavo zaimenskih naslonk in na vprašanje stave breznaglasnice na začetno mesto v stavku. Podan je tudi pregled posameznih jezikoslovnih del in poimenovanja obravnavanih pojmov. S. Škrabec in M. Murko sta si bila na primer pri razumevanju stave breznaglasnic (predvsem na začetnem stavčnem položaju) nasprotna. Če je prvi poudarjal, da je pisni oz. knjižni jezik vse prevečkrat podlegal tujim vplivom (predvsem latinščini in grščini), je Murko vseskozi menil, da je stava breznaglasnice na začetnem stavčnem položaju značilnost slovenskega jezika, ki se je ne bi smelo prepovedovati.
Ključne besede: besedni red, začetna stava naslonk, M. Murko, S. Škrabec, zaimenska naslonka

Mojca Smolej: Word Order of the Slovenian Literary Language: Clitics in the Initial Position of a Sentence. Jezik in slovstvo. 2/2021. 67-80.
The article focuses on a historical outline of the study of word order, especially in relation to the construction of pronominal clitics and the question of the construction of clitics in the initial position of a sentence. An overview of individual linguistic works is also provided, along with the names of the concepts discussed. For example, Škrabec and Murko were at odds with each other in their understanding of clitics (especially in the initial position of a sentence): while Škrabec stressed that written language was too often subject to foreign influences (especially of Latin and Greek), Murko believed that the placement of clitics in the initial position of a sentence was a feature of the Slovenian language that should not be prohibited.
Keywords: word order, the initial position of clitics, Murko, Škrabec, pronominal clitics

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|69-82



Andreja Žele: Predložna raba in njene skladenjskopomenske vloge znotraj stilističnih in normativnih možnosti. Jezik in slovstvo. 2/2021. 81-92.
Obravnava predložne rabe je aktualizirana tako s pomensko-izraznega kot tudi s stilistično_x0002_normativnega vidika. Predlog z razmerijskimi oz. slovničnimi pomeni namreč stalno odpira tudi vprašanje normativne in stilistične rabe. Prispevek predstavlja predloge kot sestavine tako predložnih besednih zvez kot povedi in besedil. Predložni skloni se ravno zaradi možnosti vzpostaviti različna predložna razmerja skladenjskopomensko širijo čez meje propozicije in stavčne povedi v besedilo; to slednje je zanimivo tudi z vidika težnje po jezikovni ekonomičnosti, še zlasti v strokovnih besedilih. Zaenkrat lahko samo sklepamo, da je širitev predložne rabe verjetno v tesni povezavi s širitvijo in specializacijo strokovnih področij. Torej predlogi kot stalno aktualni in pomembni gradniki skladnje na vseh ravneh ostajajo ter tudi na novo postajajo pomemben del stilističnih in normativnih obravnav.
Ključne besede: predlogi, predložna raba, leksikalizacija, stilistika, norma

Andreja Žele: Prepositional Use and Its Syntactic-Semantic Functions within the Framework of Stylistic and Normative Possibilities. Jezik in slovstvo. 2/2021. 81-92.
The treatment of prepositional use is carried out both from the semantic-expressive and the stylistic-normative points of view. With its relative – or rather grammatical – meanings, the preposition continually addresses the question of normative and stylistic use. The present article aims to shed some light on prepositions as components of prepositional phrases, sentences and texts. Their capacity to form different prepositional relations enables them to reach beyond the borders of the proposition and sentence to the text itself, a phenomenon of considerable importance in terms of language efficiency, particularly in scientific texts. It can be concluded that the extension of prepositional use has close links to the broadening and specialisation of scientific texts. As important building blocks of syntax, prepositions therefore remain worthy components of stylistic and normative treatments.
Keywords: prepositions, prepositional use, lexicalisation, stylistics, norm

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|83-94



Nataša Jakop, Erika Kržišnik: Dileme in merila ob kodifikaciji frazeologije. Jezik in slovstvo. 2/2021. 93-116.
V prispevku odstiramo tradicionalne frazeološke dileme, povezane z normo in kodifikacijo: pisanje začetnice (iz)lastnoimenskih frazemskih sestavin in pisanje skupaj oz. narazen. Pregled slovenskih pravopisov pokaže fragmentarno kodificiranje lastnih imen v frazemih in nihanje kodifikacijskih načel o pisanju skupaj oz. narazen med oblikovnim ter pomenskim principom. Analiza pokaže, da v rabi, normi in kodifikaciji v preteklosti ter danes prevladuje velika začetnica (iz)lastnoimenskih frazemskih sestavin, vendar tudi procesi apelativizacije ob tem niso zanemarljivi. Z opravljeno obsežno analizo frazeološkega gradiva v slovenskih korpusih se ob podatkih v članku razkrijejo tendence pisanja skupaj oz. narazen v frazeologiji za prihodnjo kodifikacijo, katere naloga je pri frazeoloških besednih zvezah odkrivati in uveljavljati predvsem oblikovna ter funkcijska merila za poenobesedenje sklopovskega tipa, kajti pomensko merilo je pri enotah, ki so jim pomenski premiki lastni po definiciji, nezanesljivo – nekoliko posebno obnašanje v tem smislu kažejo pragmatični frazemi.
Ključne besede: frazeologija, lastno ime kot frazemska sestavina, pisanje skupaj oz. narazen, poenobesedenje, slovenski pravopisi

Nataša Jakop, Erika Kržišnik: Dilemmas over and Measures for the Codification of Phraseology. Jezik in slovstvo. 2/2021. 93-116.
The article addresses traditional phraseological dilemmas connected with norm and codification: the spelling of the initial letter of the onomastic component of phraseological units, solid spelling or spelling as two words. A survey of Slovenian manuals of orthography reveals a fragmentary codification of proper names in idioms and varying codification principles concerning solid spelling or spelling as two words, taking into account formal and semantic principles. The analysis shows that in use, norm and codification, the capital initial of the onomastic component of phraseological units has prevailed, but that appellativisation processes are not negligible. The data presented in the article, obtained by means of a comprehensive analysis of phraseological material in Slovenian corpora, show the tendency of solid spelling or spelling as two words in phraseology for future codification. Its function in phraseological units is to reveal and enforce primarily formal and functional principles for the formation of a single word compound, since the semantic principle is unreliable in units whose semantic transfers are intrinsic by definition. In this respect, a somewhat special behaviour is exhibited by pragmatic idioms.
Keywords: phraseology, proper names in idioms, solid spelling or spelling as two words, formation of a single word compound, Slovenian manuals of orthography

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|95-118



Tanja Mirtič: Nekaj naglasnomestnih značilnosti sodobne knjižne slovenščine. Jezik in slovstvo. 2/2021. 117-128.
V članku je predstavljena pestra problematika naglasnega mesta v sodobni knjižni slovenščini. Izpostavljenih je nekaj evidentiranih naglasnomestnih problemov in metodologija ugotavljanja sodobne jezikovne rabe. Na podlagi rezultatov spletnih anketnih raziskav so predstavljene tudi nekatere sodobne naglasnomestne tendence pri naglaševanju pridevnikov s končajem -cijski in -ovni ter samostalnikov s končajem -ija in -on. V prispevku je poudarjena tudi pomembnost raziskovanja realne sodobne rabe, obenem pa tudi upoštevanje jezikovnosistemskega načela.
Ključne besede: naglasno mesto, govorjeni jezik, knjižni jezik, govorjeni knjižni jezik, metoda anketiranja

Tanja Mirtič: Some Characteristics of Accent Position in Contemporary Standard Slovene. Jezik in slovstvo. 2/2021. 117-128.
The article presents a wide range of issues related to accent position in contemporary standard Slovene. Some recorded problems of accent position and the methodology of determining modern language use are highlighted. Based on the results of an online survey, some modern tendencies of accent position in stressing adjectives ending in -cijski and -ovni and nouns ending in -ija and -on are also presented. The article also emphasizes the importance of researching real contemporary language use and observing the principle of linguistic system.
Keywords: accent position, spoken language, standard language, spoken standard language, survey method

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|119-130



Jana Volk: Zaznavanje in prepoznavanje samoglasniške kolikosti med študenti Univerze na Primorskem. Jezik in slovstvo. 2/2021. 129-144.
Po Slovenski slovnici (Toporišič 2000) oz. klasičnih delitvah samoglasniškega sistema slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis, Slovenska zborna izreka) je prisotno razlikovanje med dolgimi in kratkimi naglašenimi samoglasniki, a raziskave zadnjih let tega ne potrjujejo (več). S perceptivnimi testi, s katerimi lahko objektivno preverjamo fonetične lastnosti, sta Hotimir Tivadar (2004b) in Damjan Huber (2006) preverjala, ali in koliko je samoglasniška kolikost zaznana in prepoznana med študenti Univerze v Ljubljani in srednješolci pomurskih srednjih šol. Prispevek prinaša rezultate perceptivnega testa, ki smo ga izvedli med študenti različnih študijskih smeri Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki potrjujejo slabo prepoznavanje samoglasniške kolikosti.
Ključne besede: perceptivni testi, samoglasniki, kolikost, trajanje, University of Primorska

Jana Volk: Detection and Recognition of Vowel Diversity among Students of the University of Primorska. Jezik in slovstvo. 2/2021. 129-144.
Although Slovenian Grammar (Toporišič 2000) or other classical divisions of the vowel system in the Slovenian literary language (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis, Slovenska zborna izreka) distinguish between long and short accented vowels, recent research does not confirm this (any longer). Using perception tests that can objectively verify phonetic characteristics, Tivadar (2004b) and Huber (2006) researched whether and how much vowel diversity is perceived and recognised by students of the University of Ljubljana and secondary school students in Pomurje. The present paper sheds light on the results of a perception test performed on students of different study programmes at the Faculty of Humanities of the University of Primorska, which confirms poor recognition of vowel diversity.
Keywords: perception tests, vowels, diversity, vowel length, Slovenian Riviera

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|131-146



Katarina Podbevšek, Nina Žavbi: Jezikovna norma v luči odrske govorne estetike. Jezik in slovstvo. 2/2021. 145-156.
V prispevku predstavljamo položaj knjižne jezikovne norme v sodobnem odrskem govoru. Osredinjamo se na pravopis in pravorečje ter ob primerih kršitev norme ugotavljamo razloge za to. Na eni strani so odmiki od norme posledica neposodobljenih normativnih priročnikov, na drugi strani pa dejstva, da je odrski govor del gledališkega znakovnega sistema, ki funkcionira s samosvojo logiko v okviru izbrane govorne estetike.
Ključne besede: pravorečje, pravopis, odrski govor, kršitve norme, odrska govorna estetika

Katarina Podbevšek, Nina Žavbi: Language Norms in Light of Stage Speech Aesthetics. Jezik in slovstvo. 2/2021. 145-156.
The paper presents the position of standard language norms in contemporary stage speech. It focuses on orthography and orthoepy and cases that disregard their rules, while reflecting on the reasons for doing so. The shift away from following norms is a result not only of outdated linguistic manuals, but also of the fact that stage speech is part of the theatre sign system, which functions with its own logic within the framework of selected speech aesthetics.
Keywords: orthoepy, orthography, stage speech, breaking language norms, stage speech aesthetics

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|147-158



Nataša Pirih Svetina: Od kod do kod slovenščina? Pravorečna in pravopisna vprašanja pri poučevanju slovenščine kot tujega jezika. Jezik in slovstvo. 2/2021. 157-166.
V prispevku najprej zapišem nekaj opažanj, ki so predvsem rezultat praktičnih izkušenj in spremljanja procesov učenja ter poučevanja slovenščine kot tujega jezika. Ob teh opažanjih se mi zastavljajo nekatera vprašanja s področja pravorečja in pravopisa, namesto neposrednih odgovorov nanje pa sledi predvsem pogled na možne nadaljnje perspektive poučevanja ter vrednotenja znanja slovenščine kot tujega jezika (STJ), seveda v zvezi s pravorečjem ter manj s pravopisom, kot se izrisujejo ob novi, dopolnjeni verziji Skupnega evropskega jezikovnega okvira.
Ključne besede: slovenščina kot tuji jezik (STJ), SEJO, pravorečje, pravopis

Nataša Pirih Svetina: From Where to Where Slovenian? Some Orthoepic and Orthographic Questions regarding Teaching Slovenian as L2. Jezik in slovstvo. 2/2021. 157-166.
The article takes as its starting point some observations based largely on practical experience in learning and teaching Slovenian as FL. Several questions regarding orthoepy and orthography are raised, but instead of offering straightforward answers, some insights are provided into the future perspectives of teaching and assessing Slovenian as L2 and FL, primarily in the field of orthoepy and to a lesser extent orthography. All of the suggestions are based on the new Common European Framework of Reference for Languages – Companion Volume.
Keywords: Slovenian as a foreign language (SFL), CEFR, orthoepy, orthography

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|159-168



Anna Kolláth, Tamás Kruszlics, Péter Gaál: Trenutni trendi pri opisovanju različic madžarskega jezika v Prekmurju. Jezik in slovstvo. 2/2021. 167-180.
Cilj pričujoče razprave je predstavitev aktualnih procesov in teženj pri opisovanju madžarskega jezika z nekaterih pomembnih vidikov. Predstavitev temelji na raziskavah Madžarske jezikovne raziskovalne mreže Termini, saj je velik del aktualnih procesov kodifikacije možno povezati ravno z dejavnostmi te inštitucije. Avtorji predstavijo spletni madžarsko-madžarski slovar Termini, enega najpomembnejših rezultatov procesa t. i. besedne detrianonizacije (madž. szóhatártalanítás), se dotaknejo raziskav na področju jezikovnih problemov in orišejo položaj madžarskega jezika v slovenskem visokem šolstvu. Sklepoma se avtorji osredotočijo na raziskovanja vizualne reprezentacije jezikovne rabe na dvojezičnem oz. večjezičnem območju Panonske nižine.
Ključne besede: Prekmurje, madžarski jezik, detrianonizacija madžarskega jezika, spletni slovar Termini

Anna Kolláth, Tamás Kruszlics, Péter Gaál: Current Trends in the Description of the Prekmurje Hungarian Dialects. Jezik in slovstvo. 2/2021. 167-180.
The current paper aims to present some important components of recent processes and efforts regarding the description of the Hungarian language through the introduction of research projects of the Hungarian Academy of Sciences – Termini Research Network. The paper presents the Termini Hungarian–Hungarian Dictionary as a result of linguistical detrianonisation (Hung. szóhatártalanítás). It also deals with research into language problems, as well as the relationship between Slovenian higher education and the Hungarian language. Finally, it highlights one of the most recent research fields: the linguistic landscape, which concerns the manifestation of visual language use in bi/multilingual regions of the Carpathian Basin.
Keywords: Prekmurje, Hungarian language, detrianonisation of the Hungarian language, Termini online dictionary

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|169-182



Saška Štumberger: Nemški pravopis in spolno vključujoče pisanje. Jezik in slovstvo. 2/2021. 181-192.
V prispevku bosta predstavljeni pot do enotnega pravopisa za nemški jezik in pravopisna reforma iz leta 1996. Nemški jezik se govori v različnih državah, zato pravopisna enotnost ni samoumevna. Razlogi zanjo so praktični, pri pripravi pravopisnih pravil in priporočil pa sodelujejo mednarodne komisije s strokovnjaki z različnih področij. Prvi nemški pravopis je leta 1880 napisal srednješolski učitelj Konrad Duden. Uradno potrjen je bil leta 1901 na drugi pravopisni konferenci, leta 1902 pa sta pravila sprejeli tudi Avstrija in Švica. Sledile so pobude za reformo, npr. leta 1944, nov pravopis pa je bil potrjen šele leta 1996. Rezultat pravopisne reforme ni bil zadovoljujoč, zato so leta 2004 ustanovili Svet za nemški pravopis, ki je nasledil Meddržavno komisijo za nemški pravopis. Njegovo aktualno delo zajema podajanje mnenj o aktualnih pravopisnih temah. Leta 2018 je podal mnenje o spoljenju in v njem poudaril pomen oblikovanja razumljivih ter berljivih besedil.
Ključne besede: nemški jezik, Svet za nemški pravopis, pravopisni predpis, pravopisna reforma

Saška Štumberger: German Orthography and Gender-Inclusive Writing. Jezik in slovstvo. 2/2021. 181-192.
The article presents the path to a uniform orthography for the German language and the German spelling reform of 1996. The German language is spoken in different countries, so spelling uniformity is not self-evident. The reasons for this are practical, and international commissions with experts from various fields cooperate in the preparation of spelling rules and recommendations. The first German orthography was written in 1880 by a high school teacher, Konrad Duden, and was declared to be authoritative at the Second Orthographic Conference of 1901. In 1902, German orthography was approved by Austria and Switzerland. Reform initiatives followed, such as that of 1944, but a new orthography was not approved until 1996. The result of the orthographic reform was, however, unsatisfactory, so in 2004 the Council for German Orthography was established, which in 2006 removed the most controversial changes and ensured the unity of the standard language. The Council’s current work includes giving opinions on current spelling topics. In 2018, it gave an opinion on gender-inclusive writing and emphasised the importance of creating comprehensible and readable texts.
Keywords: German language, Council for German Orthography, spelling regulation, spelling reform

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|183-194



Veselinka Labroska, Namita Subiotto: Pravorečna in pravopisna norma v makedonščini – aktualno stanje. Jezik in slovstvo. 2/2021. 193-202.
Prispevek prikazuje aktualno stanje pravorečne in pravopisne norme v makedonščini. Od prvega makedonskega pravopisa iz leta 1945 do danes so bila pravopisna pravila nekajkrat prilagojena sodobnim potrebam makedonskega standardnega jezika in usklajena z rabno normo, nazadnje leta 2017. Novi pravopis upošteva načela predhodnih pravopisov in usmeritve, ki jo je v svoji slovnici začrtal Blaže Koneski, v tem da se dosledno nanaša samo na pravopisna pravila, ne pa tudi na pravorečna. Pravila za izgovorjavo v obstoječih slovnicah makedonskega jezika niso zadostna in ne ustrezajo današnji rabni normi. Zaradi nezadostne skrbi uradnih, predvsem izobraževalnih institucij za pravilno izreko se kažejo vse večja odstopanja od pravilne izgovorjave, kar je prikazano v drugem delu prispevka. Problemi, povezani z nepravilno izreko v sodobni makedonski javnosti, izkazujejo potrebo po pravorečnem priročniku in revidiranju pravorečne norme v dosedanjih slovnicah ter premišljene dopolnitve s spremembami, ki se dogajajo v govorjenem jeziku.
Ključne besede: makedonski knjižni jezik, pravorečje, pravopis, pravorečna in pravopisna norma

Veselinka Labroska, Namita Subiotto: The orthographic Orthographic and Orthoepic Norms in Macedonian: The Current Situation. Jezik in slovstvo. 2/2021. 193-202.
This article presents the current situation of orthographic and orthoepic norms in Macedonian. Since the first Macedonian orthography in 1945, the orthographic rules have been adapted several times to the modern needs of the Macedonian standard language and brought into line with the usage norm, most recently in 2017. The new orthography follows the principles of the previous orthographies and the orientation outlined by Blaže Koneski in his grammar, in that it consistently refers only to orthographic rules. The orthoepic rules in the existing grammars of the Macedonian language are insufficient and do not correspond to today's usage norms. Due to the lack of concern for correct pronunciation on the public, especially educational institutions, there are increasing deviations from correct pronunciation, which is shown in the second part of the paper. The problems related to incorrect pronunciation in the contemporary Macedonian society demonstrate the need for a pronunciation guide and a revision of the orthoepic norms in the existing grammars, as well as a thoughtful supplementation with the changes taking place in the spoken language.
Keywords: standard Macedonian language, orthoepy, orthography, orthographic and orthoepic norms

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|195-204



Petra Stankovska: Pravopis čeških eksonimov za slovenska mesta in slovenskih za češka mesta. Jezik in slovstvo. 2/2021. 203-212.
V prispevku spremljamo razvoj in ugotavljamo trenutno stanje pravopisnih pravil za zapisovanje imen čeških mest v slovenščini in slovenskih mest v češčini. Slovenski pravopis ima precej bolj sistematične in uporabne razlage načinov zapisovanja imen tujih mest, njihovega sklanjanja in izpeljevanja iz njih kot češki pravopisni priročnik. S pregledom konkretnih besedil skušamo ugotoviti dejansko stanje, potrebe uporabnikov in najboljše rešitve zapisovanja slovenskih in čeških eksonimov. Po primerjavi pravopisnih priročnikov obeh jezikov podajamo predlog, da se v češkem pravopisu priporoči zapis slovenskih imen v izvirnem pravopisu in doda razlaga o sklanjanju slovenskih lastnih imen in pravilih izpeljave iz njih.
Ključne besede: pravopis, slovenščina, češčina, eksonim, imena mest

Petra Stankovska: Spelling of Czech Exonyms for Slovenian Cities and Slovenian Exonyms for Czech Cities. Jezik in slovstvo. 2/2021. 203-212.
In the present paper, we determine the development and the current state of spelling rules for writing the names of Czech cities in Slovenian and Slovenian cities in Czech. The Slovenian orthography handbook (Slovenski pravopis) contains much more systematic and useful explanations of the ways of writing the names of foreign cities, their declension and derivation from them than the equivalent Czech handbook (Pravidla českého pravopisu). By studying specific texts, we try to determine the actual situation, the needs of users, and the best solutions for writing Slovenian and Czech exonyms. By comparing the orthography handbooks of the two languages, we arrive at a suggestion on how to improve the deficient treatment, especially in Czech orthography.
Keywords: orthography, Slovenian, Czech, exonym, names of cities

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|205-214



Miloslav Vojtech: Adaptacije češkega jezika na slovaškem in njegove oblike v slovaških literarnih besedilih v obdobju narodnega preporoda. Jezik in slovstvo. 2/2021. 213-224.
V prispevku je obravnavan položaj češkega jezika kot enega izmed dveh elementov diglosije slovaške kulture in književnosti v obdobju od leta 1780 do leta 1843, ko je bil po zaslugi Ľudovíta Štúra kodificiran sodobni slovaški jezik. Zanima nas povezava češčine in prve normirane oblike slovaškega knjižnega jezika, ki jo je leta 1787 uzakonil Anton Bernolák, prav tako pa se osredinjamo na jezikovne tendence, ki so češčino približale predknjižnim oblikam slovaščine in so temeljile na srednjeslovaških narečjih. Analizirali smo pravopisne, slovnične in leksikalne modifikacije češke pravopisne norme na ozemlju današnje Slovaške in njihove uresničitve v literarnih besedilih slovaških avtorjev. Prav tako smo predstavili slovaška teoretična dela, ki v ospredje zanimanja postavljajo problematiko adaptacije češke pravopisne norme v slovaškem okolju. Lingvoliterarna analiza jezikovne situacije v slovaški književnosti prve polovice 19. stoletja je pokazala, da je položaj češčine na Slovaškem v tem obdobju izrazito slabel. To dokazujeta močna slovakizacija češčine v 30. in 40. letih 19. stoletja ter nova kodifikacija moderne knjižne slovaščine, ki jo je leta 1843 izvedel Ľudovít Štúr in je pomenila konec procesa jezikovne integracije Slovakov.
Ključne besede: slovaška književnost, češki jezik, slovaški narodni preporod, kodifikacija

Miloslav Vojtech: Adaptations of Czech Language in Slovakia and Versions of Czech in Slovak Literary Texts in the Period of the National Awakening. Jezik in slovstvo. 2/2021. 213-224.
The paper analyses the position of Czech language as one of the two elements of diglossia in Slovak culture and literature between 1780 and 1843, when Ľudovít Štúr’s codification was adopted. It discusses the relationship between Czech and the first norm of standard Slovak, codified by Anton Bernolák in 1787. The focus is on linguistic tendencies that brought Czech closer to pre-standard forms of Slovak, based on Central Slovak dialects. An analysis is undertaken of orthographic, grammatical and lexical modifications of the Czech orthographic norm in the territory of today’s Slovakia, as well as their forms in literary texts by Slovak writers. The paper also introduces Slovak theoretical works that concentrate on researching adaptations of the Czech orthographic norm in the Slovak milieu. Linguistic and literary analyses of the situation in Slovak literature in the first half of the nineteenth century reveal a significant weakening of the position of Czech in Slovakia. This is confirmed by the strong Slovakisation of Czech in the 1830s and 1840s, as well as Štúr’s codification of standard Slovak in 1843, which concluded the process of the language integration of Slovaks.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|215-226



Andrej Stopar, Gašper Ilc: O izgovarjavi angleških zemljepisnih imen v slovenščini. Jezik in slovstvo. 2/2021. 225-242.
Prispevek se osredinja na problematiko izgovarjave angleških zemljepisnih imen, ki se v slovenščini pojavljajo v (pol)citatni obliki. S pomočjo jezikovnih priročnikov (Slovenski pravopis, Govorni pomočnik) in razčlembe govorjenega jezika (arhiv televizijskih in radijskih oddaj na portalu MMC in Korpus govorjene slovenščine GOS) preverjamo, ali govorci in govorke pri izgovarjavi angleških zemljepisnih imen sledijo pravorečni normi. Razčlemba podatkov pokaže, da prihaja do občasnih razhajanj med normo in podatki zaradi napačne transfonemizacije, vpliva angleškega zapisa besed ter napačnih analogij.
Ključne besede: angleška zemljepisna imena, izgovarjava, pravopis, transfonemizacija

Andrej Stopar, Gašper Ilc: On the Pronunciation of English Place Names in Slovenia. Jezik in slovstvo. 2/2021. 225-242.
The article focuses on the pronunciation of English place names that appear in Slovenian in a (semi-)citation form. By using reference manuals (Slovenski pravopis and Govorni pomočnik) and analysing language use (audio/video recordings of the national broadcaster and the corpus of spoken Slovenian, GOS), we examine the extent to which Slovenian speakers follow the prescribed Slovenian pronunciation of English place names. An analysis of the data shows that there are occasional discrepancies between the norm and language use, which stem from incorrect transphonemisation, the influence of the English spelling of words, and incorrect analogies.
Keywords: English place names, pronunciation, spelling, transphonemisation

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|227-244



Chikako Shigemori Bučar: Učinkovitost komunikacije – zakaj ne z latinico? Primer japonščine. Jezik in slovstvo. 2/2021. 243-258.
Mešani slog pisanja z logogrami, zlogovnicama in z latinico ima svoje prednosti ter slabosti. Članek predstavlja slovenski in evropski pogled na japonski sistem pisave. Prvi latinični zapisi japonskega jezika so nastali v 16. in 17. stoletju. V novejši zgodovini Japonske so se pojavila prizadevanja za racionalizacijo pisnega jezika, vendar se nista uveljavili niti popolna latinizacija jezika niti popolna odprava kitajskih pismenk. To kaže, da za učinkovito komunikacijo mogoče potrebujemo hitrost in tudi izraznost sporočila.
Ključne besede: abeceda, zlogovnica, logogram, mešani slog pisanja, pravopisna reforma

Chikako Shigemori Bučar: Why Not in the Latin Alphabet for Effective Communication? The Case of Japanese. Jezik in slovstvo. 2/2021. 243-258.
The Japanese mixed style of writing uses logograms, syllabaries and the Latin alphabet. Such a system has advantages and disadvantages. The article examines the Japanese writing system from the perspective of Slovenians and Europeans. The first notations of Japanese in the Latin alphabet are found in the sixteenth and seventeenth centuries. In later years, there were several attempts to rationalise written language in Japan, but a complete romanisation of the language or the abolition of the use of Chinese characters never occurred. Perhaps both speed and expressiveness are needed for effective communication.
Keywords: alphabet, syllabary, logogram, mixed writing style, orthography reform

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|245-260



Klasja Kovačič: Intervju. Nestor slovenskih gledaliških lektorjev Jože Faganel. Jezik in slovstvo. 2/2021. 259-274.

Klasja Kovačič: Interview. The nestor of Slovenian theater lectors Jože Faganel. Jezik in slovstvo. 2/2021. 259-274.

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|261-276



Alojzija Zupan Sosič: V svetu blišča in bede: Čudežni Feliks in Veliki Gatsby. Jezik in slovstvo. 2/2021. 275-292.
V obravnavi obeh maturitetnih romanov sem osvetlila blišč in bedo tako, da sem primerjala med seboj literarne osebe in se na prvi stopnji literarne interpretacije najbolj posvetila doživljanju, na drugi pa vrednotenju. Najočitnejša katalizatorja blišča in bede v obeh romanih sta Skobenski in Gatsby, najbolj izpostavljena kritika teh dveh pojavov pa Feliks in Nick. Čeprav sta si Skobenski in Feliks podobna po svoji intelektualni superiornosti in ahasverstvu, je Feliks poštenjak, ki pod tančicami blišča spoznava dvojno bedo, družinsko in družbeno – na točki snemanja mask in tančic prehaja družinski in zgodovinski roman v družbenokritični roman. Kritika meščanske dvojne morale v ameriškem romanu ni tako poglobljena in kvalitetna, saj je fascinacija nad bliščem prekrita s tančico naivne usmiljenosti do Gatsbyja. Roman tako s trivializacijo »romantizira« zvijačnost in brezobzirnost novopečenih bogatašev, medtem ko je posmehljivo kritičen do nižjih slojev.
Ključne besede: blišč in beda, literarne osebe, dve stopnji literarne interpretacije, doživljanje in vrednotenje

Alojzija Zupan Sosič: In a World of Splendour and Misery: Čudežni Feliks and The Great Gatsby. Jezik in slovstvo. 2/2021. 275-292.
In dealing with the two novels, both of which are prescribed texts for matriculation exams, the article sheds light on splendour and misery by comparing characters with each other and focusing primarily on experience in the first stage of literary interpretation and evaluation in the second. The most obvious catalysts of splendour and misery in both novels are Skobenski and Gatsby, while the most exposed critics of these phenomena are Feliks and Nick. Although Skobenski and Feliks are similar in their intellectual superiority and Ahasuerus-like qualities, Feliks is an honest man who experiences double misery, concerning family and society, under the veil of splendour: at the point of removing masks and veils, the family and historical novel turns into a socially critical novel. The critique of bourgeois double standards in the American novel is not as profound and high quality, as the fascination with splendour is concealed by a veil of naive compassion for Gatsby. Through trivialisation, the novel thus “romanticises” the cunning and ruthlessness of the nouveau riche, while being scornfully critical of the lower classes.
Keywords: splendour and misery, literary characters, two levels of literary interpretation, experience and evaluation

PDF: http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2021|2|277-294