Številka 6/2007 ~ Issue 6/2007

PDF DATOTEKE

Urška Kerin: Testiranje jezikovne zmožnosti učencev dvojezične osnovne šole v Špetru. Jezik in slovstvo. 6/2007. 3–18.
Preučevanje jezikovne zmožnosti v slovenščini pri učencih dvojezične osnovne šole v Špetru nam da določen vpogled v uspeh delovanja šole na tem področju. S pisnim testom najlažje zagotovimo izpolnitev objektivnosti, zanesljivosti in veljavnosti testa, kar je pogoj za to, da test uspešno meri. Lahko se odločimo za standardiziran, že uveljavljen jezikovni test ali pa sami sestavimo pisni test. S stopenjskimi nalogami, ki prehajajo od receptivnih k produktivnim, lahko preverimo tako slovnično kot sporazumevalno zmožnost. S pomočjo analize testnih rezultatov pa lahko ugotovimo pomanjkljivosti obstoječega učnega programa in način poučevanja izboljšamo.

Urška Kerin: Assessing the Language Abilities of Pupils Attending a Bilingual Primary School in Špeter. Jezik in slovstvo. 6/2007. 3–18.
Studying the language ability in Slovene of students attending a bilingual primary school in Špeter gives an insight into the school’s success in this area. Having a written test is the easiest way to ensure the objectivity, reliability and validity of the test. Such criteria are a prerequisite for a successful test. It is possible to opt for a standardised, frequently used language test, or alternately, a special written test can be compiled. With the tasks of various stages, proceeding from receptive to productive, both grammar and communicative abilities can be examined. Test results can help discern the flaws of the existing school curriculum and help establish needed improvements in teaching.



Darinka Verdonik: Agnes Pisanski Peterlin, Andrej Žgank, Diskurzni označevalci v dveh različnih pogovornih žanrih. Jezik in slovstvo. 6/2007. 19–33.
Diskurzni označevalci so izrazi, ki k vsebini diskurza ne prispevajo nič ali skoraj nič, imajo pa pomembno pragmatično vlogo, saj povezujejo vsebino, organizirajo potek diskurza, izražajo odnos do sogovornika, do vsebine itd. Čeprav število raziskav, ki se v pragmatičnem jezikoslovju ukvarjajo z diskurznimi označevalci, močno narašča, se z vprašanjem, koliko in kako je raba diskurznih označevalcev odvisna od žanrov, v katerih se pojavljajo, ukvarjajo le redki. V tem prispevku se osredotočamo na diskurzne označevalce v govorjeni slovenščini, in sicer analiziramo njihovo rabo v dveh različnih pogovornih žanrih, to sta televizijski intervjuju in telefonski pogovor. Naš osrednji cilj je ugotoviti, katere lastnosti žanrov in razlike med njima se kažejo skozi različno rabo diskurznih označevalcev. Pri tem zavestno ignoriramo kontekstne dejavnike, ki seveda sooblikujejo lastnosti žanrov.

Darinka Verdonik: Agnes Pisanski Peterlin, Andrej Žgank, Discourse Markers in Two Conversational Genres. Jezik in slovstvo. 6/2007. 19–33.
Discourse markers are expressions which contribute little or nothing to the content of discourse, but have an important pragmatic function, since they connect content, organize discourse, express attitude towards the interlocutor, the content, etc. Even though the number of studies focusing on discourse markers within the framework of pragmatics has been growing steadily, very few researchers have focused on the issue of discourse marker use and its dependence on genre. This paper examines discourse markers in spoken Slovene by analyzing their use in two different conversational genres, a television interview and a telephone conversation. Our main goal is to establish which differences between the two genres can be observed in different usage of discourse markers. In our analysis contextual factors are deliberately ignored regardless of the fact that they, of course, also influence the features of a genre.



Milena Mileva Blažić: Uvod v teorijo mladinske književnosti. Jezik in slovstvo. 6/2007. 35–49.
Raziskovanje mladinske književnosti je lahko tradicionalno in sodobno. Prvi pristop je preučeval mladinsko književnost le v kontekstu vzgoje in didaktike. Drugi pristop je sodobnejši in preučuje mladinsko književnost kot samostojno področje umetnosti. Pomemben je proces inštitucionalizacije mladinske književnosti kot področja poučevanja na univerzah v Sloveniji, posebej po letu 1990. K temu je prispevala tudi internacionalizacija, ki je poganjala razvoj leposlovja in teorije. Mladinska književnost se je od svojega začetka sredi 19. stoletja velikokrat znašla na razpotjih, v različnih državnih tvorbah (Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS, SFRJ, samostojna Slovenije in od leta 2004 Slovenija kot članica EU).

Milena Mileva Blažić: An Introduction to the Theory of Youth Literature. Jezik in slovstvo. 6/2007. 35–49.
Youth literature can be researched by either applying a traditional or a modern approach. The first approach studies youth literature merely within the context of education and didactics. The second approach is more recent, studying youth literature as an independent art form. What is particularly important is the process of institutionalising youth literature as an area of teaching at universities in Slovenia, especially after the year 1990. Here a contributing factor was also internationalisation, which has been the driving force of the development of literature and theory. Since its beginnings in the mid 19th century, youth literature has frequently stood at a crossroads in various national formations (the Austro-Hungarian Empire, the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, independent Slovenia, and, since 2004, Slovenia as a member of the European Union).



Dragica Haramija: Otroška književnost Lile Prap. Jezik in slovstvo. 6/2007. 51–64.
Lilijana Praprotnik – Zupančič, bolj znana pod umetniškim imenom Lila Prap, je pomembna ustvarjalka avtorskih slikanic, ki je za svoja dela prejela številne domače in tuje nagrade s področja mladinske književnosti. Avtorica je doslej izdala enajst knjig za otroke, od tega dve ilustrirani knjigi in devet slikanic. V članku so predstavljena vsa avtoričina dela, ki so izšla v knjižni izdaji, niso pa posebej upoštevane objave v revijalnem tisku (večinoma so dela izhajala najprej v otroškem revijalnem tisku, nato so bila zbrana v knjižni obliki). Osnovna poetika Lile Prap temelji na besednih igrah, pri čemer avtorica namerno krši glasoslovne, oblikoslovne in/ali skladenjske jezikovne prvine. Poenostavljanje, a ne banalno, igrivost izrazja in nonsens, le-ta ustvarja razpoloženje komičnega, so tisti elementi avtoričine ustvarjalnosti, ki kažejo na duhovitost in kakovost njenih knjig. Odličnost njenih slikanic se kaže na jezikovni in likovni ravni, s čimer ustvarja avtorica kakovosten tip avtorske slikanice, namenjene otrokom v predbralnem in zgodnjem bralnem obdobju. Zaradi ciljne skupine bralcev/poslušalcev književnih del Lile Prap je utemeljena raba termina otroška književnost, ki je sestavni del mladinske književnosti, saj izbrani termin natančneje opredeljuje bralni razvoj otrok.

Dragica Haramija: Children's Literature of Lila Prap. Jezik in slovstvo. 6/2007. 51–64.
Lilijana Praprotnik – Zupančič, also known as Lila Prap, is an important artist, creating original children's picture books, who has received a number of Slovene and foreign awards in the area of youth literature. So far, the author has published eleven books for children, of which two are illustrated and nine are picture books. The article discusses all her works, published in book format, although her publications in magazines are not taken into account (usually such works are published in children's magazines and are later published as a book). The fundamental poetics of Lila Prap is based on a play of words, with the author consciously breaking the phonetic, morphological and/or syntactic language features. Simplification, though not banal, the playfulness of expression and non-sense, which creates a comical atmosphere, are those elements of the artist's creativity, which testify to the wittiness and quality of her books. The excellence of her picture books is shown on both linguistic and artistic levels, which the author uses to create original picture books of high quality, intended for children in their pre-reading or early reading period. Given the target readers/listeners of her work, the term children's literature, which is part of youth literature, is appropriate, as it more accurately defines the reading development of children.&



Gregor Kocijan: Kersnikovo ustvarjalno sodelovanje z Jurčičem. Jezik in slovstvo. 6/2007. 65–77.
Poglavje iz monografije o Janku Kersniku obravnava Kersnikovo ustvarjalno sodelovanje z Josipom Jurčičem. Srečala sta se leta 1867, ko je bil Janko še dijak, medtem ko je bil Jurčič že literarno uveljavljena osebnost, saj je imel za seboj Jurija Kozjaka, Domna in Desetega brata. Njuno prijateljstvo se je poglabljalo, ko sta se srečevala na Dunaju, največ pri Stritarju. Še bolj se je utrdilo, ko je Jurčič urejeval Slovenski narod in je Kersnik začel pisati feljtone (Muhasta pisma, Nedeljska pisma, Pisma iz Gradca, 1873-1874) in uvodnike (1875). Kersnik je bil ves čas službovanja in prebivanja v Ljubljani član Jurčičevega omizja. Ne vemo, v kolikšni meri je Jurčič vplival na mladega prozaista, ko se je ta lotil svojega prvega večjega dela – Na Žerinjah, toda zagotovo mu je veliko pomagal s tem, da je pripoved objavil v Slovenski knjižnici 1876. Plod njunega skupnega snovanja je bila enodejanka “Berite Novice” (1878), a najpomembnejše skupno delo je bil roman Rokovnjači (1881): Jurčič je napisal enajst poglavij, Kersnik trinajst. Pri tem romanu se je pokazala idejno-pripovedna in slogovna uglašenost med pisateljema.&

Gregor Kocijan: Janko Kersnik's Creative Collaboration with Josip Jurčič. Jezik in slovstvo. 6/2007. 65–77.